Distanța enormă a celui care s-a ridicat cândva împotriva Mea, față de Mine, ca putere atotînsuflețitoare, a redus de asemenea enorm efectul puterii și astfel, spiritualul, care era cândva plin de viață și de putere, s-a lipsit de putere și s-a transformat în cele din urmă în substanță mai dură, pentru că și substanța spirituală se întărește atunci când nu mai este atinsă de puterea iubirii Mele în această distanță nesfârșită față de Mine. Procesul de întărire a substanței spirituale este sinonim cu apariția materiei pământești care a devenit formă prin voința Mea. Or, întreaga creație este în mod fundamental o astfel de substanță împietrită, o forță spirituală care înainte ieșea din Mine, dar care emana din Mine ca ceva extrem de perfect în esență.... În perfecțiunea sa, această ființă a fost în mod constant pătrunsă de puterea iubirii Mele și, prin urmare, capabilă de creație și activitate nelimitate, asemenea Mie (26.2.1953). Eu sunt sursa originară a tuturor puterilor, iar întreaga existență depinde de această sursă de putere. În afară de Mine nu există nimic care să dispună independent de forță, iar o detașare de Mine și de forța Mea ar însemna, prin urmare, și o pierzanie completă, deoarece nu ar fi posibilă o aprovizionare cu forță din altă parte. Dar nici o detașare de Mine nu este posibilă, pentru că puterea Mea nu poate pieri în veșnicie și este, de asemenea, veșnic indivizibilă; totuși, ceea ce a apărut din puterea Mea se poate îndepărta la nesfârșit de Mine, iar îndepărtarea înseamnă că puterea își pierde efectul, astfel că îndepărtarea rămâne ca și cum ar fi nemișcată și se condensează în substanță solidă, în materie, care este, prin urmare, o substanță spirituală întărită, lipsită de capacitatea de a fi activă, deoarece a părăsit sfera emanației Mele de putere a iubirii.
Aceasta este, așadar, soarta substanței spirituale care s-a îndepărtat de Mine, care se află la cea mai mare distanță de Mine și totuși este veșnic nepieritoare.... Toate acestea, însă, sunt în mod fundamental ceva legat de o ființă care a fost cândva foarte capabilă să gândească, care avea cunoaștere și liber arbitru și care, totuși, a pierdut toate aceste dovezi de divinitate prin căderea sa. Aceste entități spirituale s-au dizolvat în nenumărate particule prin voința Mea pentru a se regăsi încet-încet într-un proces de vindecare recunoscut de Mine ca fiind de succes atunci când se atinge un anumit grad de maturitate sau de purificare.... Am legat astfel ființa care a fost odată creată în mod liber prin voința primei Mele ființe create, folosind puterea Mea....
Dar ce s-a întâmplat cu această ființă creată prima dată?. Această ființă rătăcește ca o scânteie de putere de la căderea sa și caută să lumineze cu forța sa rămasă tot ceea ce voința Mea i-a luat.... însă nu pentru a o reînvia, ci pentru a-i spori puterea astfel încât să Mă depășească pe Mine Însumi, adică puterea Mea.... Ceea ce este legat de voința Mea nu reacționează la această iluminare tocmai pentru că nu-i dă viață.... Dar de îndată ce a redevenit ființă după un parcurs infinit de lung prin creație, când particulele individuale s-au regăsit toate și acum se întrupează ca un întreg în formă umană și își recapătă astfel conștiința de sine, ea reacționează din nou și la eforturile acelei ființe create prima dată, spiritul contrar Mie. Ea se lasă orbită de scânteie, căci această scânteie nu dă lumină, ci este doar o lumină înșelătoare care orbește ochiul pentru a-l întuneca complet.... așa cum puterea sa a devenit ineficientă prin apostazie, prin îndepărtarea infinită de Mine. Dar esența sa a rămas, nu și-a pierdut conștiința de sine și, prin urmare, poate avea încă un efect asupra a ceea ce este de asemenea conștient de sine, astfel încât poate umple complet ființa umană cu esența sa, fără a fi însă legat doar de o singură persoană. Astfel, el își poate exercita influența oriunde există oameni care se îndreaptă spre el din proprie voință prin atitudinea lor și astfel își sporește puterea prin unirea cu ei. El își folosește puterea rămasă doar pentru a lucra împotriva Mea, încercând în mod constant să o sporească cu ajutorul oamenilor care i se predau. Astfel, acest contra-spirit funcționează în mod evident, poate controla complet o persoană, dar numai atâta timp cât aceasta trebuie să treacă testul voinței pe Pământ..... Odată ce și-a atins scopul de a-i câștiga pe oameni pentru el însuși, el nu a făcut decât să favorizeze din nou întărirea substanței spirituale și să se lipsească de forța sa, astfel încât este, ca să spunem așa, complet lipsit de viață, de îndată ce nu se mai poate agăța de oamenii care îi dau vitalitate.... Și așa se întâmplă atunci când se încheie o perioadă de răscumpărare, când el a atras cea mai mare parte a oamenilor în abis, iar ceilalți Îmi sunt pe deplin devotați. Atunci el însuși este lipsit de puterea sa, atunci și el este într-o stare de legare, zace în lanțuri.... până când va putea face din nou aceleași experimente pe oameni, până când oamenii înșiși vor fi în stare să-i întărească din nou puterea, până când, ca să zic așa, îi vor slăbi ei înșiși lanțurile prin voința lor greșită, care se aplică din nou materiei, care se supune voinței adversarului Meu și astfel își ridică din nou poziția de putere, ceea ce devine tot mai evident în fiecare perioadă a Mântuirii, cu cât se apropie mai mult de sfârșit.
De aceea, fiecare perioadă de răscumpărare va începe cu o armonie pașnică, cu un adevărat paradis pe Pământ, și se va încheia cu o activitate satanică, până când adversarul Meu va fi lipsit până și de ultima esență, până când el însuși va fi atât de neputincios încât va tânji după putere de la Mine.... până când el însuși se va întoarce la Mine în casa Tatălui său.... pe care a părăsit-o de bunăvoie.
Amin
TraducătorIzredno velika oddaljenost tega kar se je nekoč uprlo zoper Mene kot vse-oživljajoče moči, je prav tako močno zmanjšala učinek moči in tako je duhovna snov, ki je bila nekoč polna življenja in moči, sama sebe oropala moči in se končno spremenila v najtršo snov, ker se celo duhovna snov strdi, če je ona tako neskončno daleč od Mene, da več ni imela vpliva moči Moje Ljubezni. Proces strditve duhovne snovi je istopomenski z nastankom zemeljske materije, katera je zahvaljujoč Moji volji prejela obliko.
Celotno stvarstvo je v bistvu takšna otrdela snov, nekoč iz Mene izsevana duhovna moč, ki kljub temu izvira iz Mene kot nekaj najbolj popolnega v svojem bistvu.... Ta duhovna snov je bila v svoji popolnosti neprestano prežeta z močjo Moje Ljubezni in bila pri tem sposobna ustvarjati in delati brez omejitev, kakor Jaz (26. 2. 1953). Jaz Sem prvotni izvor vse moči in od tega izvira moči je vse v obstoju odvisno. Ne obstaja ničesar izven Mene, kar samostojno razpolaga z močjo. In ločitev od Mene in od Moje moči prav tako pomeni popoln razpad (dezintegracijo), ker ni mogoče prejeti dotoka moči od kjerkoli drugje.
Ločitev od Mene pa prav tako ni mogoča, ker Moja moč večno ne more prenehati in je prav tako večno nedeljiva; vendar pa je sposobna sebe oddaljiti neskončno daleč od Vira moči, in oddaljenost pomeni, da je moč izgubila na svojem učinku, torej, da oddaljena snov ostane negibna in se stisne v trdno snov, v materijo, ki je torej otrdela-strjena duhovna snov, kateri manjka sposobnost, da bi bila aktivna, ker je zapustila polje sevanja Moje moči Ljubezni.
To je torej usoda padle duhovne snovi, katera je najbolj oddaljena od Mene in vendar večno ne bo prenehala obstajati.... V bistvu pa je ona kljub temu nekaj od duhovne snovi, ki je bila nekoč inteligentna na najvišji ravni, imela je spoznanje (zavest) in svobodno voljo, vendar je zahvaljujoč svojemu padcu izgubila vse dokaze svoje božanskosti. Po Moji volji so se ta duhovna bitja razgradila v neštete drobcene delce, da bi se postopoma ponovno zbrali potem, ko so dosegli določeno stopnjo zrelosti ali čiščenja skozi proces ozdravljenja, ki Sem ga Jaz prepoznal kot uspešnega.... S tem Sem torej zavezal nekoč padle duhove, ki so bili ustvarjeni od Mojega prvo ustvarjenega bitja in z uporabo Moje moči....
Toda kaj je nastalo iz tega prvo ustvarjenega bitja (Luciferja)? Od njegovega padca je to bitje tavalo sem ter tja naokoli, kot iskra moči poskušalo izkoristiti njegovo preostalo moč, da osvetli vse to, kar mu je Moja volja odvzela.... vendar ne, da to oživi temveč, da poveča svojo lastno moč, da bi presegel Mene Osebno, to je Mojo moč.... Duhovna snov omejena z Mojo voljo ne reagira na to osvetlitev (iluminacijo) preprosto zato, ker ji ne daje življenja.... Ampak takoj, ko ona ponovno postane bitje po neskončno dolgi poti skozi stvarstvo, ko so se vsi posamezni drobceni delci " ponovno našli" in se sedaj kot ena celota (duša) utelesili v človeški obliki in pri tem ponovno pridobili svoje samozavedanje, bo ona ponovno reagirala na prizadevanja prvotno ustvarjenega bitja, Meni nasprotnega duha.
Ona sebi dovoljuje biti zaslepljena z iskro, ker ta iskra ne daje svetlobe, ona je le navidezna svetloba, ki slepi oko, da bi ga tako povsem zamračila.... kakor je tudi njegova moč postala neučinkovita zaradi odpadništva zaradi neskončne oddaljenosti od Mene. Vendar njegovo bistvo ostaja, on ni izgubil svoje samozavesti, zatorej on še vedno lahko vpliva na enako samo-zavedna bitja, s čimer njegovo bistvo lahko popolnoma prevzame (izpolni) človeka v notranjosti, ne, da bi pri tem bil omejen samo na enega človeka. Zato je on sposoben uresničevati svoj vpliv, kjerkoli se ljudje namerno obrnejo k njemu zaradi svoje naklonjenosti in s tem povečujejo njegovo moč skozi združevanje z njim....
On uporablja svojo preostalo moč le še zato, da bi deloval proti Meni, on jo poskuša nenehno dvigniti s pomočjo ljudi, ki sebe podredijo njemu. S tem deluje ta nasprotni duh prav zares očitno, on lahko prav tako povsem očitno dominira nad (obvladuje) osebo, vendar le dokler oseba ne opravi svojega izpita volje na Zemlji.... Če je on dosegel svoj cilj, da je pridobil ljudi za sebe, potem je kljub temu samo ponovno prispeval k strditvi duhovne substance, in s tem izgubil svojo moč, tako, da bo on sam prav tako ostal povsem brez življenja, ko se več ne bo sposoben priviti ob ljudi, ki mu podarjajo svojo moč življenja....
In to je primer, ko se obdobje Odrešitve približuje h Koncu, ko je on potegnil večino ljudi v brezno, medtem, ko so ostali popolnoma predani Meni. Potem bo on sam sebe oropal moči, potem bo tudi on v zavezanem stanju, on bo priklenjen.... vse dokler ponovno ne bo sposoben zavajati ljudi na enak način, vse dokler ljudje sami ne bodo ponovno v stanju, da krepijo njegovo moč, vse dokler mu oni sami ne bodo zrahljali njegovih okov, zaradi njihove napačne volje za materijo, ki se podreja volji Mojega nasprotnika in s tem ponovno dviga njegov položaj moči, kar postaja vedno bolj očitno v vsakem obdobju Odrešitve, bolj kot se to približuje Koncu.
Iz tega razloga se bo vsako obdobje Odrešitve začelo v tihi harmoniji kot resnični raj na Zemlji in končalo s satansko aktivnostjo tako dolgo, vse dokler tudi zadnje duhovno bitje ne bo odvzeto Mojemu nasprotniku, vse dokler on sam ne bo tako šibak (nemočen), da bo poiskal (zahteval) moč od Mene.... vse dokler se on sam ne bo vrnil k Meni v Očetovo Hišo.... katero je nekoč zapustil z lastno svobodno voljo. AMEN
Traducător