Primerjaj objavo s prevodom

Več prevodov Naključna objava:

OSEBNOST (INDIVIDUALNOST) DUŠE ....

Zaradi popolne jasnosti v vas vam Jaz želim dati še enkrat pojasnilo: duhovnemu bitju, ki Sem ga (prvega) privedel v življenje, to je katerega Sem prikazal v zunanji obliki izven Mene Samega kot nekaj duhovno očitnega in otipljivega, ne morete zanikati osebnosti. To bitje (Lucifer) je bilo ustvarjeno po Moji podobi; Ono je od Mene bilo prikazano v zunanji obliki izven Mene Samega v neskončnost kot povsem ločeno; bilo je samozavestno in zato je prav tako sebe prepoznavalo kot miselno bitje s svobodno voljo....

Bilo je pomanjšana podoba Mene Samega, vendar tako majhna v primerjavi z Mojo temeljno-izvirno polnostjo, da človek lahko prav zares govori o "majhni iskrici" iz ognjenega morja Moje moči Ljubezni. Pa vendar je ona bila osebnost z lastnim odločanjem, razen, da je skozi vpliv moči Ljubezni bila v neprestanem stiku z Menoj, kar pa bitja ni oviralo na noben način. Bilo je svobodno in polno Svetlobe in Moči....

Bilo je božansko bitje, ki je izšlo iz Mene v najvišji popolnosti in z Moje strani ni doživljalo nobene vrste omejitve. Vsako omejevanje ali zadrževanje njegove Svetlobe in Moči, je bilo povzročeno od njega samega, ker je (bitje) bilo svobodno sprejemati svoje lastne odločitve.

In enako velja tudi za vsa ostala duhovna bitja, katera je ta prvo ustvarjeni duh (Lucifer) privedel v življenje po svoji volji in z uporabo Moje moči. Bili so prav tako najbolj popolni, in vsako bitje se je zavedalo sebe in je bilo torej ena osebnost, ki je bila ločena (izolirana) in je lahko popolnoma neodvisno delovala v duhovnem kraljestvu v svobodni volji.

Torej ni bilo nobeno bitje prisilno vezano na Mene in na Moj značaj, vsako bitje se je gibalo svobodno in ločeno znotraj duhovnih stvaritev in je bilo neizmerno blaženo (srečno). Če torej govorimo o "padcu duhov".... o padcu izvirnih duhov v brezno, je to treba razumeti tako, da so bitja zavrnila sprejemati Mojo osvetlitev Ljubezni, da so zavrnila dotok moči Moje Ljubezni, katera se je nenehno izlivala iz Mene in prežemala vse s Svetlobo in Močjo.... Oni več niso sprejemali Mojega Duha Ljubezni, ločili so se od Mene namerno, vendar niso bili sposobni prenehati obstajati, ker so bili in bodo ostali iz Mene izsevana moč Ljubezni za vso večnost.

Vsak padli izvirni duh je bil bitje za sebe, ena "osebnost".... in bo to prav tako ostal za vso večnost.... Ono (bitje) si je prizadevalo oddaljiti se od Večne Luči, od Prvotnega Vira moči, in je s tem sebi odvzelo vso Svetlobo in Moč.... Toda prvotni-izvirni duh je ostal bitje, katero je nekoč izšlo iz Mene v najvišji popolnosti. Tudi, če je proces vodenja duhovnega bitja nazaj k Meni neskončno dolg, kjer se to bitje razgradi, in njegovi drobceni delci morajo iti skozi celotno stvarstvo.... se vsi ti delci ponovno zberejo in po neskončno dolgih časovnih obdobjih zopet oblikujejo samozavestno bitje.... padlega izvirnega duha.... tako, da se malo pred njegovo izpopolnitvijo kot duša človeka on lahko ponovno svobodno odloči, ali se želi vrniti v kraljestvo blaženih duhov, ali pa bo svojo vrnitev z lastnim nasprotovanjem zopet neskončno podaljšal....

Vendar samozavestno bitje.... človek.... udomačuje kot duša tistega duha, katerega Sem Jaz nekoč prikazal v zunanji obliki izven Sebe Samega, kateri vedno in za vedno je in bo ostal enaka osebnost, katera je nekoč izšla iz Mene.... On je bil popoln in je izbral brezno s svojo lastno svobodno voljo, vendar ni prenehal obstajati, ni se razdrobil, on je in za vedno ostaja samozavestno bitje, z izjemo poti vrnitve skozi stvaritve, ko mu je njegova samozavest bila odvzeta, ko je bil razgrajen in je v stanju prisile šel po poti razvoja navzgor....

Tudi, če bitje mora potovati po poti skozi stvaritve več kot enkrat.... bo ono vedno ostalo enako samozavestno bitje, katero se je nekoč odvrnilo od Mene, katero je zavrnilo moč Moje Ljubezni in s tem sebe namerno ločilo od Mene, kar pa se nikoli več ne more zgoditi, ker je vse kar je izšlo iz Mene, neločljivo povezano z Menoj. Zatorej se "odpadništvo duhov" prav tako mora razumeti dobesedno.... Samozavestno bitje, ki Sem ga nekoč izseval, je padlo, ker ga Jaz nisem oviral, ker je bilo sposobno v svobodni volji odločati o sebi samem.

In to duhovno bitje se mora ponovno vrniti k Meni v najvišji popolnosti, če se želi združiti z Mano, da bi bilo nepredstavljivo srečno za večno.... Ker takoj, ko ga Jaz lahko ponovno izpolnim z Mojo Ljubeznijo, se bo ono prav tako vrnilo v svoje prvotno stanje. Vendar pa bo ono vedno ostalo zavestno samega sebe.... Ono (bitje) je notranje (z Ljubeznijo) združeno z Menoj, pa vendar svobodno bitje, katero je popolnoma vstopilo v Mojo voljo in zato lahko z Menoj tudi ustvarja in dela, in je nepredstavljivo blaženo. AMEN

Prevajalci
Prevod: Lorens Novosel

Individualità dell’Anima

Io vi voglio dare un’altra chiarificazione, affinché vi sia totale chiarezza in voi: allo spirituale a cui Io diedi la Vita, cioè che Io ho esternato da Me come qualcosa di essenziale, voi non potete negare l’individualità. – Era un essere creato secondo la Mia Immagine, venne da Me estromesso come totalmente isolato nell’Infinità, era auto consapevole, si riconobbe quindi anche come un essere pensante con la libera volontà. Era una Mia miniatura, ma in una tale piccolezza in confronto alla Mia Pienezza Primordiale, che si può ben parlare di una piccola scintilla dal Mare di Fuoco di Forza del Mio Amore. E malgrado ciò era una individualità che poteva decidere di se stessa, soltanto che era costantemente unita con e tramite l’apporto della Forza d’Amore, che però non impediva l’essere in alcun modo. Era libera e colma di Luce e Forza. Era una creatura divina, che era proceduta da Me nella più sublime perfezione, quindi non sperimentò in nessun modo una limitazione da parte Mia. Ogni limitazione o restrizione della sua Luce e sua Forza se l’è creata da sé stessa perché poteva decidere liberamente di sè stessa. E lo stesso vale anche per tutti gli esseri spirituali, che lo spirito primo creato ha chiamato in vita sotto l’utilizzo della Mia Forza, tramite la sua volontà. Loro stavano ugualmente nella più sublime perfezione, ed ogni essere era cosciente di sè stesso, come un individuo che poteva, isolato in tutta autonomia, creare ed agire nel Regno spirituale nella libera volontà. Nessun essere era quindi obbligatoriamente legato a Me ed al Mio Essere, ogni essere si muoveva liberamente ed isolato in mezzo a Creazioni spirituali ed era incommensurabilmente beato. Se dunque si parla di una “caduta di spiriti”, dallo sprofondare degli spiriti ur nell’abisso, questo è da intendere che gli esseri si sono opposti di accettare la Mia Irradiazione d’Amore, che respingevano la Corrente di Forza d’Amore, che uscì ininterrottamente da Me e inondava tutto con Luce e Forza. Loro non accettavano più il Mio Spirito d’Amore, si separavano volontariamente da Me, ma non potevano mai più estinguersi, perché erano Forza d’Amore irradiata da Me e lo rimarranno anche per tutte le Eternità. Ogni spirito primordiale caduto era un essere a sé, un individuo e questo lo rimarrà anche per tutte le Eternità. Tendeva via dall’Eterna Luce, dalla Fonte Primordiale della Forza e perciò divenne privo di ogni Luce ed ogni Forza. Ma rimase quello spirito primordiale l’essere che in passato è uscito da Me nella massima perfezione. E se anche ora si svolge il processo infinitamente lungo del Rimpatrio da Me di questo spirituale caduto, dove ogni essere è dissolto e che deve passare attraverso tutte le Creazioni nelle sue particelle, tutte queste particelle si riaccoglieranno e formeranno in spazi di tempo infinitamente lunghi di nuovo l’essere auto consapevole, lo spirito primordiale caduto, in modo che poco prima della sua perfezione come “anima” dell’uomo può di nuovo decidere liberamente se vuole ritornare nel Regno degli spiriti beati, oppure allunga di nuovo infinitamente il suo ritorno attraverso la propria resistenza. Ma l’essere auto consapevole, l’uomo, contiene come ‘anima’ quello spirito da Me estromesso in passato, che sarà e rimarrà sempre ed in eterno lo stesso individuo, che in passato è uscito da Me. Era perfetto e nella libera volontà scelse l’abisso, ma non morì, è e rimane in eterno l’essere auto consapevole, con eccezione dell’Opera di Rimpatrio attraverso la Creazione, in cui gli viene tolta l’auto consapevolezza, dove è dissolto e nello stato dell’obbligo percorre la via dello sviluppo verso l’alto. d anche se l’essere deve percorrere più volte il cammino attraverso le Creazioni della Terra, imarrà sempre lo stesso essere auto consapevole, che un tempo si è distolto da Me, che rifiutava la Mia Forza d’Amore ed ha eseguito volontariamente la separazione da Me, che però non può mai più sciogliersi, perché tutto ciò che è proceduto da Me, è indissolubilmente unito a Me. a “caduta degli spiriti” quindi è da intendersi letteralmente. Ciò che Io avevo irradiato come esseri auto consapevoli, è caduto, perché Io non l’ho impedito, perché poteva decidere di se stesso nella libera volontà. E questo essere spirito deve di nuovo ritornare a Me nella massima perfezione, se vuole unirsi di nuovo con Me, per essere ora anche in eterno incomparabilmente beato. Perché appena Io posso di nuovo irradiarlo con il Mio Amore, è anche di nuovo ritornato nel suo stato primordiale. Ma rimane sempre auto consapevole di se stesso, è intimamente fuso con Me e cono ciò un essere libero, che però è entrato del tutto nella Mia Volontà e perciò può anche con Me creare ed agire ed è incommensurabilmente beato.

Amen

Prevajalci
Prevod: Ingrid Wunderlich