8571 NAMEN OBSTOJA NA ZEMLJI KOT ČLOVEK ...

27. Jul 1963: Knjiga 90

Glejte na svoj človeški obstoj zgolj kot na kratko poglavje enega neskončno dolgega obdobja razvoja, ki pa je kljub temu ogromnega pomena, saj morate vi v tem kratkem času sprejeti svojo odločitev volje, ki določa vašo usodo v večnosti... Ker vi lahko to obdobje razvoja pripeljete do konca; vendar pa ga lahko tudi ponovno podaljšate za neskončno dolgo časa, kar za vašo dušo... za resnični "Jaz" človeka... predstavlja blaženost ali pa agonijo, torej vi sami kot človek odločate o tem.

Vi ljudje premišljujete (pre) malo o tem, vendar čas vašega življenja na Zemlji hitro mineva, in potem bo njegov dosežek začel veljati... Vedno znova ste o tem obveščeni in vendar ste le malo pozorni na to, kar vam je rečeno, sicer bi živeli zavestno in si prizadevali stremeti k resničnemu cilju. Vendar pa morate potem tudi verjeti v Boga in Stvarnika, Kateremu dolgujete svoj obstoj in z Njim vzpostaviti stik, potem boste vi prav tako prejemali Moč, da živite življenje preobrazbe na Zemlji v skladu z Njegovo voljo.

Vi morate vedeti o tem Bogu in Stvarniku, da bi sebe podredili Njemu in Njegovi volji... In vi morate poznati razlog za svoj obstoj kot človek... da bi prav tako živeli namenu ustrezno življenje na Zemlji... to pomeni, da dosežete cilj, zaradi katerega živite na Zemlji... In vi o tem ne boste ostali v neznanju, vedno znova vam bo oznanjena Božja volja, ne glede na kateri način se bo to zgodilo.

Kajti Bog govori ljudem, On jih nagovarja direktno, takoj, ko so pogoji za to izpolnjeni... Ali pa On daje ljudem pojasnilo skozi posrednike... Toda On nikoli ne pusti ljudi brez znanja o Svoji volji, ker jim to znanje omogoča živeti njihovo zemeljsko preobrazbo pravilno in s tem dokončati njihov razvoj, dokler oni še žive na Zemlji. Vendar se oni prav tako lahko zaprejo za kakršno koli pojasnilo; lahko se oddaljijo od Boga, postanejo neverni in nočejo sprejeti nobenih globljih razlogov (utemeljitev) za življenje na Zemlji.

Oni lahko smatrajo sebe za nič drugega kot za prebivalce enega stvarstva, katerih življenje je samo po sebi namen, in se obnašajo do življenja le s tega vidika... Potem oni prav tako ne sprejemajo volje Boga, Kateri zahteva življenje Ljubezni, ampak prevladuje njihova lastna volja, katera počiva zgolj na sebični ljubezni, katera bi želela le sebi pripraviti največje možno zadovoljstvo in vedno mislila le na sebe, vendar nikoli na svoje bližnje človeško bitje-na sočloveka...

Takšen človek razmišlja popolnoma napačno in, če se ne spremeni, on nikoli ne bo dosegel svojega cilja na Zemlji... On bo živel svoje zemeljsko življenje zaman in pripravil za svojo dušo eno strašno usodo... vendar niti on ne more biti preprečen v tem, ker ima svobodno voljo in ne bo na noben način prikrajšan za to, kar se tiče prepoznavanja Resnice, saj mu bo ona vedno dostavljena v takšni ali drugačni obliki, in on mora zavzeti le pravilno stališče do nje, in potem bo njegova duša iz tega prav tako izvlekla resnično korist.

Vendar pa je ravno to stališče s strani njega zanemarjeno, on bo zadovoljen s tem, kar lahko dojame s svojimi zemeljskimi čutili... s svetom in njegovimi dobrinami... in on bo sebi dovolil, da je z njimi zasužnjen in nikoli ne bo naredil koraka naprej v svojem razvoju, saj za to manjkajo vsi pogoji, kot je Ljubezen in prisrčen odnos z Bogom, skozi katere bi on lahko dosegel notranje dojemanje in kar priča o njegovi pravilno usmerjeni volji...

Vendar pa je volja človeka svobodna in mora biti prav tako svobodna v času njegovega življenja na Zemlji tako, da lahko sprejme odločitev in ima še enkrat možnost vstopiti v svoje prvotno stanje in ponovno postati, kar je bil na začetku... Ker on večno ne bi bil sposoben doseči najvišje blaženosti, če bi ostal le nesvobodno bitje in nesposoben, da se prostovoljno napoti po poti do Boga, Kateri mu bo zagotovil to skrajno blaženost (izjemno srečo)... Vse kar je izšlo iz Njega kot svobodno bitje, mora ostati v tej svobodi in hrepeneti k Njemu, potem tudi bo in bo ostalo neskončno blaženo...

Božja ustvarjena bitja so nekoč po lastni krivdi izgubila to svobodo in so bila večnosti v bednem (obžalovanja vrednem) stanju, vendar jim bo nekega dne Bog ponovno vrnil to svobodo, vendar samo za namen njihove dokončne vrnitve k Njemu... v namen sprejemanja svobodne odločitve volje za ali proti Njemu... Zaradi tega je življenje na Zemlji kot človek tako posebno pomembno in ga ne prepoznavamo pravilno.

Ljudem se s strani nasprotnika pred oči postavlja še mnogo tega kot pomembno in prizadevanja vredno zato, da človek zaide v napačno razmišljanje in išče udobje le za svoje telo, svojo dušo pa pušča popolnoma zanemarjeno in s tem on zgreši namen svojega življenja na Zemlji. Vendar pa bo on prav tako vedno znova opozorjen na pomen in namen obstoja na Zemlji. In nekega dne bo on prav tako moral odgovarjati, ker bo vsaka oseba prej ali slej obveščena o dejstvu, da živi ona na Zemlji z namenom...

In vsak kdor resno poskuša ugotoviti ta namen, bo o tem prav tako prejel razsvetljenje, on bo v vsem, kar se mu zgodi, lahko odkril modro vodstvo in, če mu bo sledil, bo on prav tako začel razumeti namen tega zemeljskega življenja in si ga bo prizadeval izpolniti, on bo svoje življenje živel odgovorno in se kmalu naučil prepoznati in ljubiti svojega Boga in Stvarnika... Potem on prav zares ne bo živel svojega življenja na Zemlji zaman, on bo notranje dozorel in kmalu tudi dosegel pravi cilj: svojo združitev z Bogom skozi Ljubezen...

On bo prepoznal pomen življenja na Zemlji in bo storil vse kar je potrebno, da bi privedel obdobje razvoja do konca, tako, da bo svoboden od vsake fizične oblike, od vseh spon, in bo lahko vstopil v kraljestvo svetlobe in blaženosti, ko bo prišel njegov čas. AMEN

Ta Objava ni uporabljena v nobeni tematski knjigi.


Prenosi

Ponujeni prenosi za knjigo 90

 ePub
 Kindle
Več prenosov

Ta Objava

Poslušaj
prenesi kot MP3

Predogled tiskanja
Rokopisi