Zaradi popolne jasnosti v vas vam Jaz želim dati še enkrat pojasnilo: duhovnemu bitju, ki Sem ga (prvega) privedel v življenje, to je katerega Sem prikazal v zunanji obliki izven Mene Samega kot nekaj duhovno očitnega in otipljivega, ne morete zanikati osebnosti. To bitje (Lucifer) je bilo ustvarjeno po Moji podobi; Ono je od Mene bilo prikazano v zunanji obliki izven Mene Samega v neskončnost kot povsem ločeno; bilo je samozavestno in zato je prav tako sebe prepoznavalo kot miselno bitje s svobodno voljo....
Bilo je pomanjšana podoba Mene Samega, vendar tako majhna v primerjavi z Mojo temeljno-izvirno polnostjo, da človek lahko prav zares govori o "majhni iskrici" iz ognjenega morja Moje moči Ljubezni. Pa vendar je ona bila osebnost z lastnim odločanjem, razen, da je skozi vpliv moči Ljubezni bila v neprestanem stiku z Menoj, kar pa bitja ni oviralo na noben način. Bilo je svobodno in polno Svetlobe in Moči....
Bilo je božansko bitje, ki je izšlo iz Mene v najvišji popolnosti in z Moje strani ni doživljalo nobene vrste omejitve. Vsako omejevanje ali zadrževanje njegove Svetlobe in Moči, je bilo povzročeno od njega samega, ker je (bitje) bilo svobodno sprejemati svoje lastne odločitve.
In enako velja tudi za vsa ostala duhovna bitja, katera je ta prvo ustvarjeni duh (Lucifer) privedel v življenje po svoji volji in z uporabo Moje moči. Bili so prav tako najbolj popolni, in vsako bitje se je zavedalo sebe in je bilo torej ena osebnost, ki je bila ločena (izolirana) in je lahko popolnoma neodvisno delovala v duhovnem kraljestvu v svobodni volji.
Torej ni bilo nobeno bitje prisilno vezano na Mene in na Moj značaj, vsako bitje se je gibalo svobodno in ločeno znotraj duhovnih stvaritev in je bilo neizmerno blaženo (srečno). Če torej govorimo o "padcu duhov".... o padcu izvirnih duhov v brezno, je to treba razumeti tako, da so bitja zavrnila sprejemati Mojo osvetlitev Ljubezni, da so zavrnila dotok moči Moje Ljubezni, katera se je nenehno izlivala iz Mene in prežemala vse s Svetlobo in Močjo.... Oni več niso sprejemali Mojega Duha Ljubezni, ločili so se od Mene namerno, vendar niso bili sposobni prenehati obstajati, ker so bili in bodo ostali iz Mene izsevana moč Ljubezni za vso večnost.
Vsak padli izvirni duh je bil bitje za sebe, ena "osebnost".... in bo to prav tako ostal za vso večnost.... Ono (bitje) si je prizadevalo oddaljiti se od Večne Luči, od Prvotnega Vira moči, in je s tem sebi odvzelo vso Svetlobo in Moč.... Toda prvotni-izvirni duh je ostal bitje, katero je nekoč izšlo iz Mene v najvišji popolnosti. Tudi, če je proces vodenja duhovnega bitja nazaj k Meni neskončno dolg, kjer se to bitje razgradi, in njegovi drobceni delci morajo iti skozi celotno stvarstvo.... se vsi ti delci ponovno zberejo in po neskončno dolgih časovnih obdobjih zopet oblikujejo samozavestno bitje.... padlega izvirnega duha.... tako, da se malo pred njegovo izpopolnitvijo kot duša človeka on lahko ponovno svobodno odloči, ali se želi vrniti v kraljestvo blaženih duhov, ali pa bo svojo vrnitev z lastnim nasprotovanjem zopet neskončno podaljšal....
Vendar samozavestno bitje.... človek.... udomačuje kot duša tistega duha, katerega Sem Jaz nekoč prikazal v zunanji obliki izven Sebe Samega, kateri vedno in za vedno je in bo ostal enaka osebnost, katera je nekoč izšla iz Mene.... On je bil popoln in je izbral brezno s svojo lastno svobodno voljo, vendar ni prenehal obstajati, ni se razdrobil, on je in za vedno ostaja samozavestno bitje, z izjemo poti vrnitve skozi stvaritve, ko mu je njegova samozavest bila odvzeta, ko je bil razgrajen in je v stanju prisile šel po poti razvoja navzgor....
Tudi, če bitje mora potovati po poti skozi stvaritve več kot enkrat.... bo ono vedno ostalo enako samozavestno bitje, katero se je nekoč odvrnilo od Mene, katero je zavrnilo moč Moje Ljubezni in s tem sebe namerno ločilo od Mene, kar pa se nikoli več ne more zgoditi, ker je vse kar je izšlo iz Mene, neločljivo povezano z Menoj. Zatorej se "odpadništvo duhov" prav tako mora razumeti dobesedno.... Samozavestno bitje, ki Sem ga nekoč izseval, je padlo, ker ga Jaz nisem oviral, ker je bilo sposobno v svobodni volji odločati o sebi samem.
In to duhovno bitje se mora ponovno vrniti k Meni v najvišji popolnosti, če se želi združiti z Mano, da bi bilo nepredstavljivo srečno za večno.... Ker takoj, ko ga Jaz lahko ponovno izpolnim z Mojo Ljubeznijo, se bo ono prav tako vrnilo v svoje prvotno stanje. Vendar pa bo ono vedno ostalo zavestno samega sebe.... Ono (bitje) je notranje (z Ljubeznijo) združeno z Menoj, pa vendar svobodno bitje, katero je popolnoma vstopilo v Mojo voljo in zato lahko z Menoj tudi ustvarja in dela, in je nepredstavljivo blaženo. AMEN
PrevajalciIch will euch nochmals eine Erklärung geben, auf daß völlige Klarheit in euch sei: Dem Geistigen, dem Ich das Leben gab, d.h., das Ich als etwas Wesenhaftes herausstellte außer Mich, könnet ihr nicht die Individualität absprechen.... Es war ein Wesen, nach Meinem Ebenbild geschaffen; es wurde als völlig isoliert von Mir hinausgestellt in die Unendlichkeit; es war ichbewußt, erkannte sich also auch als ein denkendes Wesen mit freiem Willen.... Es war eine Miniatur von Mir Selbst, doch in solcher Winzigkeit Meiner Urfülle gegenüber, daß wohl von einem "Fünkchen" aus dem Feuermeer Meiner Liebekraft gesprochen werden kann.... Und doch war es eine Individualität, die über sich selbst bestimmen konnte, nur daß es ständig durch den Zustrom von Liebekraft mit Mir verbunden war, was aber das Wesen selbst in keiner Weise behinderte.... Es war frei und voller Licht und Kraft.... Es war ein göttliches Geschöpf, das in höchster Vollkommenheit aus Mir hervorgegangen war, also auch in keiner Weise eine Begrenzung erfuhr von Meiner Seite aus. Jegliche Begrenzung oder Einschränkung seines Lichtes und seiner Kraft hatte es sich selbst geschaffen, weil es frei über sich selbst bestimmen konnte.... Und das gleiche gilt auch von allen geistigen Wesen, die jener erst-geschaffene Geist unter Nützung Meiner Kraft ins Leben rief durch seinen Willen.... Sie standen gleichfalls in höchster Vollkommenheit, und ein jedes Wesen war seiner selbst bewußt und also ein Individuum, das isoliert und in aller Selbständigkeit im geistigen Reich wirken konnte im freien Willen. Kein Wesen also war zwangsweise an Mich und Mein Wesen gebunden, jedes Wesen bewegte sich frei und isoliert inmitten geistiger Schöpfungen und war unermeßlich selig. Wenn also nun von einem "Fall der Geister" gesprochen wird.... von dem Absinken der Urgeister in die Tiefe, so ist dies so zu verstehen, daß sich die Wesen wehrten, Meine Liebeanstrahlung in Empfang zu nehmen, daß sie den Liebekraftstrom zurückwiesen, der unentwegt von Mir ausging und alles durchflutete mit Licht und Kraft.... Sie nahmen Meinen Liebegeist nicht mehr an, sie trennten sich willensmäßig von Mir, konnten aber nimmermehr vergehen, weil sie von Mir ausgestrahlte Liebekraft waren und das auch bleiben werden bis in alle Ewigkeit. Ein jeder gefallene Urgeist war ein Wesen für sich, eine "Individualität".... Und das bleibt es auch in alle Ewigkeit.... Es strebte ab vom Ewigen Licht, vom Urquell der Kraft, und wurde daher bar jeden Lichtes und jeder Kraft.... Aber es blieb jener Urgeist das Wesen, das einst von Mir in höchster Vollendung seinen Ausgang nahm. Und ob nun auch der endlos lange Prozeß der Rückführung dieses Geistigen zu Mir stattfindet, wo jenes Wesen aufgelöst ist und durch alle Schöpfungen in seinen Partikelchen hindurchgehen muß.... es sammeln sich alle diese Partikelchen wieder und bilden in endlos langen Zeiträumen wieder das ich-bewußte Wesen.... den gefallenen Urgeist.... so daß er kurz vor seiner Vollendung als Seele des Menschen sich wieder frei entscheiden kann, ob er zurückkehren will in das Reich seliger Geister oder seine Rückkehr wieder endlos verlängern durch eigenen Widerstand.... Doch das ichbewußte Wesen.... der Mensch.... birgt als Seele jenen von Mir einst hinausgestellten Geist, der immer und ewig das gleiche Individuum sein und bleiben wird, das von Mir einst seinen Ausgang nahm.... Es war vollkommen, und es wählte im freien Willen die Tiefe, aber es verging nicht, es zersplitterte sich nicht, es ist und bleibt ewig das ichbewußte Wesen, mit Ausnahme des Rückführungsweges durch die Schöpfung, wo ihm das Ichbewußtsein genommen wird, wo es aufgelöst ist und im Mußzustand den Weg der Aufwärts-Entwicklung geht.... Und ob das Wesen auch mehrmals den Gang durch die Schöpfungen der Erde zurücklegen muß.... immer wird es das gleiche ichbewußte Wesen bleiben, das einst von Mir sich abwandte, das Meiner Liebekraft wehrte und also willensmäßig von Mir die Trennung vollzog, die aber niemals mehr stattfinden kann, weil alles, was aus Mir hervorgeht, unlösbar mit Mir verbunden ist. Der "Abfall der Geister" also ist auch wörtlich zu verstehen.... Was Ich ausgestrahlt hatte als ichbewußte Wesen, das ist gefallen, weil Ich es nicht hinderte, weil es im freien Willen über sich selbst bestimmen konnte. Und dieses Geistwesen muß wieder zu Mir zurückkehren in höchster Vollkommenheit, wenn es sich mit Mir vereinen will, um nun auch ewig unvergleichlich selig zu sein.... Denn sowie Ich es wieder mit Meiner Liebe durchstrahlen kann, ist es auch wieder in seinen Urzustand zurückgekehrt. Doch immer bleibt es auch seiner selbst bewußt.... es ist innig mit Mir verschmolzen und doch ein freies Wesen, das jedoch ganz in Meinen Willen eingegangen ist und darum auch mit Mir schaffen und wirken kann und unermeßlich selig ist....
Amen
Prevajalci