Zaradi popolne jasnosti v vas vam Jaz želim dati še enkrat pojasnilo: duhovnemu bitju, ki Sem ga (prvega) privedel v življenje, to je katerega Sem prikazal v zunanji obliki izven Mene Samega kot nekaj duhovno očitnega in otipljivega, ne morete zanikati osebnosti. To bitje (Lucifer) je bilo ustvarjeno po Moji podobi; Ono je od Mene bilo prikazano v zunanji obliki izven Mene Samega v neskončnost kot povsem ločeno; bilo je samozavestno in zato je prav tako sebe prepoznavalo kot miselno bitje s svobodno voljo....
Bilo je pomanjšana podoba Mene Samega, vendar tako majhna v primerjavi z Mojo temeljno-izvirno polnostjo, da človek lahko prav zares govori o "majhni iskrici" iz ognjenega morja Moje moči Ljubezni. Pa vendar je ona bila osebnost z lastnim odločanjem, razen, da je skozi vpliv moči Ljubezni bila v neprestanem stiku z Menoj, kar pa bitja ni oviralo na noben način. Bilo je svobodno in polno Svetlobe in Moči....
Bilo je božansko bitje, ki je izšlo iz Mene v najvišji popolnosti in z Moje strani ni doživljalo nobene vrste omejitve. Vsako omejevanje ali zadrževanje njegove Svetlobe in Moči, je bilo povzročeno od njega samega, ker je (bitje) bilo svobodno sprejemati svoje lastne odločitve.
In enako velja tudi za vsa ostala duhovna bitja, katera je ta prvo ustvarjeni duh (Lucifer) privedel v življenje po svoji volji in z uporabo Moje moči. Bili so prav tako najbolj popolni, in vsako bitje se je zavedalo sebe in je bilo torej ena osebnost, ki je bila ločena (izolirana) in je lahko popolnoma neodvisno delovala v duhovnem kraljestvu v svobodni volji.
Torej ni bilo nobeno bitje prisilno vezano na Mene in na Moj značaj, vsako bitje se je gibalo svobodno in ločeno znotraj duhovnih stvaritev in je bilo neizmerno blaženo (srečno). Če torej govorimo o "padcu duhov".... o padcu izvirnih duhov v brezno, je to treba razumeti tako, da so bitja zavrnila sprejemati Mojo osvetlitev Ljubezni, da so zavrnila dotok moči Moje Ljubezni, katera se je nenehno izlivala iz Mene in prežemala vse s Svetlobo in Močjo.... Oni več niso sprejemali Mojega Duha Ljubezni, ločili so se od Mene namerno, vendar niso bili sposobni prenehati obstajati, ker so bili in bodo ostali iz Mene izsevana moč Ljubezni za vso večnost.
Vsak padli izvirni duh je bil bitje za sebe, ena "osebnost".... in bo to prav tako ostal za vso večnost.... Ono (bitje) si je prizadevalo oddaljiti se od Večne Luči, od Prvotnega Vira moči, in je s tem sebi odvzelo vso Svetlobo in Moč.... Toda prvotni-izvirni duh je ostal bitje, katero je nekoč izšlo iz Mene v najvišji popolnosti. Tudi, če je proces vodenja duhovnega bitja nazaj k Meni neskončno dolg, kjer se to bitje razgradi, in njegovi drobceni delci morajo iti skozi celotno stvarstvo.... se vsi ti delci ponovno zberejo in po neskončno dolgih časovnih obdobjih zopet oblikujejo samozavestno bitje.... padlega izvirnega duha.... tako, da se malo pred njegovo izpopolnitvijo kot duša človeka on lahko ponovno svobodno odloči, ali se želi vrniti v kraljestvo blaženih duhov, ali pa bo svojo vrnitev z lastnim nasprotovanjem zopet neskončno podaljšal....
Vendar samozavestno bitje.... človek.... udomačuje kot duša tistega duha, katerega Sem Jaz nekoč prikazal v zunanji obliki izven Sebe Samega, kateri vedno in za vedno je in bo ostal enaka osebnost, katera je nekoč izšla iz Mene.... On je bil popoln in je izbral brezno s svojo lastno svobodno voljo, vendar ni prenehal obstajati, ni se razdrobil, on je in za vedno ostaja samozavestno bitje, z izjemo poti vrnitve skozi stvaritve, ko mu je njegova samozavest bila odvzeta, ko je bil razgrajen in je v stanju prisile šel po poti razvoja navzgor....
Tudi, če bitje mora potovati po poti skozi stvaritve več kot enkrat.... bo ono vedno ostalo enako samozavestno bitje, katero se je nekoč odvrnilo od Mene, katero je zavrnilo moč Moje Ljubezni in s tem sebe namerno ločilo od Mene, kar pa se nikoli več ne more zgoditi, ker je vse kar je izšlo iz Mene, neločljivo povezano z Menoj. Zatorej se "odpadništvo duhov" prav tako mora razumeti dobesedno.... Samozavestno bitje, ki Sem ga nekoč izseval, je padlo, ker ga Jaz nisem oviral, ker je bilo sposobno v svobodni volji odločati o sebi samem.
In to duhovno bitje se mora ponovno vrniti k Meni v najvišji popolnosti, če se želi združiti z Mano, da bi bilo nepredstavljivo srečno za večno.... Ker takoj, ko ga Jaz lahko ponovno izpolnim z Mojo Ljubeznijo, se bo ono prav tako vrnilo v svoje prvotno stanje. Vendar pa bo ono vedno ostalo zavestno samega sebe.... Ono (bitje) je notranje (z Ljubeznijo) združeno z Menoj, pa vendar svobodno bitje, katero je popolnoma vstopilo v Mojo voljo in zato lahko z Menoj tudi ustvarja in dela, in je nepredstavljivo blaženo. AMEN
PrevajalciJe veux vous donner une autre clarification, pour qu'il y ait une totale clarté en vous : au spirituel auquel Je donnai la Vie, c'est-à-dire que J'ai externalisé de Moi comme quelque chose d'essentiel, vous ne pouvez pas nier l'individualité. – C’était un être créé selon Mon Image, il a été expulsé de Moi comme être totalement isolé dans l'Infinité, il était auto-conscient, il se reconnut donc lui-même comme un être pensant avec la libre volonté. Il était Ma miniature, mais dans une telle petitesse en comparaison à Ma Plénitude Primordiale, qu'on peut bien parler d'une petite étincelle de la Mer de Feu de Ma Force d’Amour. Et malgré cela c’était une individualité qui pouvait décider par elle-même, seulement elle était constamment uni avec Moi du fait de l'apport de la Force d'Amour, qui cependant ne limitait pas l'être de quelque manière. Il était libre et rempli de Lumière et de Force. C’était une créature divine qui était procédée de Moi dans la plus sublime perfection, donc elle n'expérimenta d’aucune manière une limitation de Ma part. Chaque limitation ou restriction de sa Lumière et de sa Force elle se l’ait créée toute seule parce qu'elle pouvait décider librement par elle-même. Et cela vaut aussi pour tous les êtres spirituels que l'esprit premier créé a appelés à la vie par sa volonté avec l'utilisation de Ma Force. Ils étaient également dans la plus sublime perfection, et chaque être était conscient de lui-même, comme un individu qui pouvait, isolé et en toute autonomie, créer et agir dans le Règne spirituel dans la libre volonté. Aucun être donc n’était obligatoirement lié à Moi et à Mon Être, chaque être se bougeait librement et isolé au milieu de Créations spirituelles et était incommensurablement bienheureux. Si donc on parle d'une « chute des esprits », d’une tombée des esprits d’Ur dans l'abîme, cela est à entendre dans le fait que les êtres se sont opposé à accepter Mon Rayonnement d'Amour, ils ont repoussé le Courant de Force d'Amour qui sortait sans interruption de Moi et inondait tout avec la Lumière et la Force. Ils n'acceptaient plus Mon Esprit d'Amour, ils se séparaient volontairement de Moi, mais ils ne pouvaient jamais plus s’éteindre, parce qu'ils étaient une Force d'Amour rayonnée de Moi et ils le resteront pour toute l'Éternité. Chaque esprit primordial tombé était un être en lui-même, un individu et il le restera pour toute l'Éternité. Il était issu de l'Éternelle Lumière, de la Source Primordiale de la Force et donc il est devenu privé de toute Lumière et de toute Force. Mais cet esprit primordial est resté l'être qui autrefois est sorti de Moi dans la plus grande perfection. Et même si maintenant se déroule un processus infiniment long de Retour à Moi de ce spirituel mort, où chaque être est dissous et où ses particules doivent passer à travers toutes les Créations, toutes ces particules se retrouveront et après des espaces de temps infiniment longs formeront de nouveau l'être auto-conscient, l'esprit primordial tombé, de sorte que peu avant sa perfection en tant qu’« âme » d'homme il puisse de nouveau décider librement s'il veut revenir dans le Règne des esprits bienheureux, ou bien allonger de nouveau infiniment son retour à travers sa résistance. Mais l'être auto-conscient, l'homme, abrite en tant qu’« âme » cet esprit expulsé de Moi autrefois, qui sera et restera toujours et dans l’éternité le même individu, qui autrefois est sorti de Moi. Il était parfait et dans la libre volonté il a choisi l'abîme, mais il ne mourut pas, il est et reste dans l’éternité l'être auto-conscient, excepté durant le chemin de Retour dans son pays à travers la Création, durant lequel il lui est enlevé l'auto-conscience, lorsqu’il est dissous et mis dans l'état d'obligation et parcourt le chemin du développement vers le haut. Et même si l'être doit parcourir plusieurs fois le chemin à travers les Créations de la Terre, il restera toujours le même être auto-conscient, qui autrefois s'est détourné de Moi, qui a refusé Ma Force d'Amour et a exécuté volontairement la séparation de Moi, bien que cependant cela ne puisse jamais se produire, parce que tout ce qui est procédé de Moi, est indissolublement uni à Moi. Ainsi la « chute des esprits » est donc à entendre littéralement. Ce que J'avais rayonné comme êtres auto-conscients est tombé, parce que Je ne l'ai pas empêché, parce qu'il pouvait décider de lui-même dans la libre volonté. Et cet être esprit doit de nouveau revenir à Moi dans la plus grande perfection, s'il veut s'unir de nouveau avec Moi, pour être maintenant dans l’éternité incomparablement bienheureux. Parce que dès que Je peux de nouveau le rayonner avec Mon Amour, de nouveau il est revenu dans son état primordial. Mais il reste toujours auto-conscient de lui-même, il est intimement fusionné avec Moi et malgré cela un être libre qui cependant est entré entièrement dans Ma Volonté et donc peut aussi créer et agir avec Moi et être incommensurablement bienheureux.
Amen
Prevajalci