Zaradi popolne jasnosti v vas vam Jaz želim dati še enkrat pojasnilo: duhovnemu bitju, ki Sem ga (prvega) privedel v življenje, to je katerega Sem prikazal v zunanji obliki izven Mene Samega kot nekaj duhovno očitnega in otipljivega, ne morete zanikati osebnosti. To bitje (Lucifer) je bilo ustvarjeno po Moji podobi; Ono je od Mene bilo prikazano v zunanji obliki izven Mene Samega v neskončnost kot povsem ločeno; bilo je samozavestno in zato je prav tako sebe prepoznavalo kot miselno bitje s svobodno voljo....
Bilo je pomanjšana podoba Mene Samega, vendar tako majhna v primerjavi z Mojo temeljno-izvirno polnostjo, da človek lahko prav zares govori o "majhni iskrici" iz ognjenega morja Moje moči Ljubezni. Pa vendar je ona bila osebnost z lastnim odločanjem, razen, da je skozi vpliv moči Ljubezni bila v neprestanem stiku z Menoj, kar pa bitja ni oviralo na noben način. Bilo je svobodno in polno Svetlobe in Moči....
Bilo je božansko bitje, ki je izšlo iz Mene v najvišji popolnosti in z Moje strani ni doživljalo nobene vrste omejitve. Vsako omejevanje ali zadrževanje njegove Svetlobe in Moči, je bilo povzročeno od njega samega, ker je (bitje) bilo svobodno sprejemati svoje lastne odločitve.
In enako velja tudi za vsa ostala duhovna bitja, katera je ta prvo ustvarjeni duh (Lucifer) privedel v življenje po svoji volji in z uporabo Moje moči. Bili so prav tako najbolj popolni, in vsako bitje se je zavedalo sebe in je bilo torej ena osebnost, ki je bila ločena (izolirana) in je lahko popolnoma neodvisno delovala v duhovnem kraljestvu v svobodni volji.
Torej ni bilo nobeno bitje prisilno vezano na Mene in na Moj značaj, vsako bitje se je gibalo svobodno in ločeno znotraj duhovnih stvaritev in je bilo neizmerno blaženo (srečno). Če torej govorimo o "padcu duhov".... o padcu izvirnih duhov v brezno, je to treba razumeti tako, da so bitja zavrnila sprejemati Mojo osvetlitev Ljubezni, da so zavrnila dotok moči Moje Ljubezni, katera se je nenehno izlivala iz Mene in prežemala vse s Svetlobo in Močjo.... Oni več niso sprejemali Mojega Duha Ljubezni, ločili so se od Mene namerno, vendar niso bili sposobni prenehati obstajati, ker so bili in bodo ostali iz Mene izsevana moč Ljubezni za vso večnost.
Vsak padli izvirni duh je bil bitje za sebe, ena "osebnost".... in bo to prav tako ostal za vso večnost.... Ono (bitje) si je prizadevalo oddaljiti se od Večne Luči, od Prvotnega Vira moči, in je s tem sebi odvzelo vso Svetlobo in Moč.... Toda prvotni-izvirni duh je ostal bitje, katero je nekoč izšlo iz Mene v najvišji popolnosti. Tudi, če je proces vodenja duhovnega bitja nazaj k Meni neskončno dolg, kjer se to bitje razgradi, in njegovi drobceni delci morajo iti skozi celotno stvarstvo.... se vsi ti delci ponovno zberejo in po neskončno dolgih časovnih obdobjih zopet oblikujejo samozavestno bitje.... padlega izvirnega duha.... tako, da se malo pred njegovo izpopolnitvijo kot duša človeka on lahko ponovno svobodno odloči, ali se želi vrniti v kraljestvo blaženih duhov, ali pa bo svojo vrnitev z lastnim nasprotovanjem zopet neskončno podaljšal....
Vendar samozavestno bitje.... človek.... udomačuje kot duša tistega duha, katerega Sem Jaz nekoč prikazal v zunanji obliki izven Sebe Samega, kateri vedno in za vedno je in bo ostal enaka osebnost, katera je nekoč izšla iz Mene.... On je bil popoln in je izbral brezno s svojo lastno svobodno voljo, vendar ni prenehal obstajati, ni se razdrobil, on je in za vedno ostaja samozavestno bitje, z izjemo poti vrnitve skozi stvaritve, ko mu je njegova samozavest bila odvzeta, ko je bil razgrajen in je v stanju prisile šel po poti razvoja navzgor....
Tudi, če bitje mora potovati po poti skozi stvaritve več kot enkrat.... bo ono vedno ostalo enako samozavestno bitje, katero se je nekoč odvrnilo od Mene, katero je zavrnilo moč Moje Ljubezni in s tem sebe namerno ločilo od Mene, kar pa se nikoli več ne more zgoditi, ker je vse kar je izšlo iz Mene, neločljivo povezano z Menoj. Zatorej se "odpadništvo duhov" prav tako mora razumeti dobesedno.... Samozavestno bitje, ki Sem ga nekoč izseval, je padlo, ker ga Jaz nisem oviral, ker je bilo sposobno v svobodni volji odločati o sebi samem.
In to duhovno bitje se mora ponovno vrniti k Meni v najvišji popolnosti, če se želi združiti z Mano, da bi bilo nepredstavljivo srečno za večno.... Ker takoj, ko ga Jaz lahko ponovno izpolnim z Mojo Ljubeznijo, se bo ono prav tako vrnilo v svoje prvotno stanje. Vendar pa bo ono vedno ostalo zavestno samega sebe.... Ono (bitje) je notranje (z Ljubeznijo) združeno z Menoj, pa vendar svobodno bitje, katero je popolnoma vstopilo v Mojo voljo in zato lahko z Menoj tudi ustvarja in dela, in je nepredstavljivo blaženo. AMEN
PrevajalciDeseo darles una vez más una explicación para que haya completa claridad en ustedes: No pueden negar la individualidad de lo espiritual a lo que dí vida, es decir, que establecí como un ser externo a Mí.... Era un ser creado a Mi imagen; fué colocado en el infinito como completamente aislado de Mí; era consciente de sí, por lo que también se reconocía a sí mismo como un ser pensante con libre albedrío.... Era una miniatura de Mí mismo, pero tan diminuta en comparación con Mi plenitud original, que ciertamente se puede hablar de una "chispita" del mar de fuego de Mi fuerza de amor.... Y, sin embargo, era una individualidad que podía determinarse a sí misma, solo que estaba constantemente conectada a Mí a través de la afluencia de la fuerza del amor, que, sin embargo, no obstaculizaba al ser mismo de ninguna manera.... Era libre y estaba lleno de luz y fuerza.... Era una criatura divina que había surgido de Mí en suprema perfección, por lo que tampoco experimentó limitación alguna por Mi parte. Toda limitación o restricción de su luz y fuerza se la había creado ella misma, porque era capaz de determinarse y decidir libremente.... Y lo mismo se aplica a todos los seres espirituales que ese espíritu creado por primera vez llamó a la existencia utilizando Mi fuerza a través de su voluntad.... Se encontraban igualmente en la más alta perfección, y cada ser era consciente de sí mismo y, por tanto, un individuo capaz de trabajar en el reino espiritual de forma aislada y con total independencia de su propia voluntad. Así, ningún ser estaba atado obligatoriamente a Mí y a Mi Ser, cada ser se movía libremente y aislado en medio de las creaciones espirituales y era inconmensurablemente dichoso. Así que ahora cuando se habla de una "caída de los espíritus".... de los espíritus originales que se hunden en el abismo, esto debe entenderse como que los seres se negaron a recibir Mi iluminación de amor, que rechazaron el flujo de la fuerza del amor que constantemente emanaba de Mí e inundaba todo con luz y fuerza.... Ya no aceptaron Mi espíritu de amor, se separaron de Mí por su propia voluntad, pero nunca pudieron dejar de existir porque eran fuerza emanada de Mí y eso seguirán siendo por toda la eternidad. Cada espíritu original caído era un ser propio, una "individualidad".... Y seguirá siendo eso por toda la eternidad.... Se alejó de la Luz Eterna, de la Fuente Original de la Fuerza, y por lo tanto quedó desprovisto de toda luz y fuerza.... Pero ese espíritu original siguió siendo el ser que una vez tomó su origen de Mí en la más alta perfección. Y aunque también tenga lugar el proceso infinitamente largo del retorno de esta sustancia espiritual a Mí, donde ese ser está disuelto en sus partículas y tiene que pasar de esta forma por todas las creaciones.... todas estas partículas se reúnen de nuevo y en largos e interminables períodos de tiempo forman de nuevo el ser consciente del yo.... el espíritu original caído.... para que poco antes de su perfeccionamiento como alma del hombre pueda volver a decidir libremente si quiere volver al reino de los espíritus bienaventurados o de nuevo demorar interminablemente su regreso a traves de su propia resistencia.... Pero el ser consciente del yo.... el ser humano.... contiene como alma ese espíritu una vez exteriorizado por Mí, que siempre y para siempre será y permanecerá el mismo individuo que una vez tomó su origen de Mí.... Era perfecto, y eligió la profundidad en el libre albedrío, pero no dejó de existir, no se rompió, es y permanece eternamente el ser consciente del yo, con la excepción del camino de retorno a través de la creación, donde se le quita la conciencia del yo, donde está disuelto y anda por el camino de desarrollo ascendente en el estado de compulsión.... Y si el ser también tiene que recorrer el camino a través de las creaciones de la tierra varias veces.... seguirá siendo siempre el mismo ser consciente de sí mismo que una vez se apartó de Mí, que resistió a Mi fuerza de amor y así llevó a cabo voluntariamente la separación de Mí, pero que nunca puede volver a producirse porque todo lo que surge de Mí está indisolublemente unido a Mí. Por lo tanto, la "caída de los espíritus" debe entenderse también literalmente.... Lo que Yo había emanado como seres conscientes del yo cayó porque no lo obstaculicé, porque podía determinarse a sí mismo en el libre albedrío. Y este ser espiritual tiene que volver a Mí en suprema perfección si quiere unirse a Mí para ser ahora también eternamente incomparablemente dichoso.... Porque tan pronto como puedo impregnarlo de nuevo con Mi amor, también ha vuelto a su estado original. Sin embargo, siempre es también consciente de sí mismo.... está íntimamente fusionado conmigo y, sin embargo, es un ser libre que, no obstante, ha entrado completamente en Mi voluntad y, por tanto, también puede crear y trabajar Conmigo y es inconmensurablemente dichoso....
Amén
Prevajalci