Vsak človek bi lahko prišel do pravilnega razmišljanja edino takrat, ko svoje življenje živi v Božanskem redu. In vsak človek bi potem ravno tako imel pravilno spoznanje, zakaj in zaradi česa gre po poti preko Zemlje. Bog se namreč ne skriva, On ravno tako prosvetljuje človeka, ki Ga posluša, ki si želi prosvetljenje glede smisla in namena svojega zemeljskega življenja. Toda življenje v Božanskem redu je enako kot življenje v Ljubezni.... Vendar pa ljudje ravno tukaj najpogosteje grešijo, kar pa povzroča napačno razmišljanje, zamračeno stanje duha, nezadostno razumevanje in odpor do Resnice.
Ljubezen je veza z Bogom; kjer primanjkuje Ljubezni, tam je velika oddaljenost od Boga. To je najenostavnejša razlaga za to, da ljudem primanjkuje znanja in da ga oni ne sprejemajo, ko jim je le to ponujeno. Samo tistemu človeku, ki je voljan za Ljubezen, je mogoče predati znanje, katerega mu primanjkuje. Edino ta bo namreč to lahko dojel; in ono mu bo odgovarjalo, on ga bo sprejel kot Resnico. Torej sprememba v razmišljanju lahko sledi edino takrat, ko ljudem zapovedi Ljubezni do Boga in do bližnjega postanejo pomembne, da se oni sami trudijo spremeniti sebe....
In vse dokler obstaja odpor glede tega, da se te zapovedi postavijo kot glavne, vse dokler je pozornost ljudi usmerjena na popolnoma nepomembne stvari, jih je nemogoče zbližati z Resnico in jim ponuditi znanje, katero jim razlaga namen, kakor tudi razlog za njihovo življenje. Dokaz za to je, da je to znanje nek človek pripravljen sprejeti, medtem ko pri drugem naleti na odpor (zavračanje).... in da ima prvi nedvomno srce, ki je voljno za Ljubezen, medtem ko je ta drugi trdosrčen in Božje Ljubezen-ske zapovedi malo spoštuje.
Kakor tudi »znanje« ne bo ljudi nikoli spodbudilo na »Ljubezen-sko aktivnost«, ampak šele volja za Ljubezen človeku omogoči, da mu je smisel znanja dostopen. Ljubezen je torej dejavnik, na katerega je potrebno vedno računati, če ljudje želijo doseči duhovni napredek. Celo namreč najbolj neuk človek lahko duševno dozori, ko je njegov način življenja (utemeljen) v Ljubezni celo takrat, ko mu na Zemlji primanjkuje celotnega znanja, katerega pa strelovito hitro pridobi v duhovnem področju. In zaradi tega je ljudem potrebno najprej oznanjati Ljubezen.... To je torej bolj pomembno od tega, da se jih uvede v znanje, za katerega jim primanjkuje vsakršnega razumevanja, vse dokler v njih še ni prižgane Ljubezni.
Toda Jezusovo učenje Ljubezni se oznanja povsod, kjer se med ljudmi še lahko najde iskrico vere; Jezusovo Ljubezen-sko učenje je namreč temelj, na katerem je zgrajena vsaka cerkvena organizacija. Kdor torej pripada neki cerkveni organizaciji, ta ravno tako ve za zapovedi Ljubezni do Boga in do bližnjega.... On sam lahko uporabi to znanje.... Zapovedi Ljubezni lahko postavi kot vodeči princip (kompas) svojega življenja, kakor on lahko tudi zapostavi izpolnjevanje teh zapovedi in nepomembnim zapovedim daje prvenstvo....
On lahko pozabi na to zadnjo od Božanskih zapovedi Ljubezni.... In on v tem ni preprečen, ker ima svobodno voljo. Vendar pa je v tem primeru njegovo duhovno stanje zamračeno; on namreč ne more biti drugače prosvetljen kot samo tako, da se v njemu prižge svetloba Ljubezni. Zaradi tega niso krivi samo tisti, ki nudijo napačno hrano ljudem, kateri so se spoznali z Jezusovim Ljubezen-skim učenjem.... Vsak človek namreč lahko sam po svoji svobodni volji zavzame stališče glede zapovedi Ljubezni do Boga in do bližnjega.... Če on smatra, da so najpomembnejše, kakor je bil (o tem tudi) podučen, potem bo sam v sebi prižgal svetlobo, katera ga prosvetljuje tudi glede vzroka in namena njegovega življenja na Zemlji....
Če pa on zapostavi izpolnjevanje teh zapovedi, v njem ostaja mračno ne glede na to, koliko resničnega znanja mu je dostavljenega. Zaradi tega je nujno samo to, da se ljudi vedno znova napoti na Jezusovo Božansko učenje Ljubezni (Janez 15:12, 13; 13:34), da se oznanja Ljubezen in da se spodbuja na izpolnjevanje zapovedi.... Šele takrat človek postaja sprejemljiv za znanje, katero mu daje razlago za Božji načrt odrešenja; in šele takrat bo on uporabil to znanje in vneto stremel k popolnosti....
AMEN
PrevajalciSvaki čovjek bi mogao dospjeti do ispravnog razmišljanja, samo kad vodi svoj život u božanskom redu. I svaki čovjek bi onda i posjedovao pravu spoznaju zašto i zbog čega ide putem preko Zemlje, jer Bog se ne skriva te On i prosvjetljava čovjeka koji Ga sluša, koji želi prosvjetljenje po pitanju smisla i svrhe svog zemaljskog postojanja. Ali život u Božanskom redu je istoznačan životu u Ljubavi.... No ljudi upravo tu najčešće i griješe, a posljedice toga su krivo razmišljanje, zamračeno stanje duha, nedostatno razumijevanje i odbojnost u odnosu na Istinu.
Ljubav je veza s Bogom, gdje nedostaje Ljubav tamo je velika udaljenost od Boga. To je najjednostavnije objašnjenje za to da ljudima nedostaje znanje i da ga oni ne prihvaćaju kad im je ono ponuđeno. Samo onom čovjeku koji je voljan za Ljubav može se predati znanje koje mu nedostaje, jer jedino taj će to moći shvatiti, i ono će mu odgovarati, on će ga prihvatiti kao Istinu. Promjena razmišljanja može dakle uslijediti jedino onda kad se zapovijedī Ljubavi prema Bogu i bližnjemu ljudima učine tako važnima, da se oni sami trude promijeniti....
I sve dok se brani to da se te zapovijedi ističe kao važno, sve dok je pozornost ljudi usmjeravana na potpuno nevažne stvari, nemoguće je zbližiti ih sa Istinom, pružiti im znanje koje im objašnjava svrhu kao i razlog njihovog postojanja. Dokaz za to je da je isto to znanje, od jednog čovjeka spremno prihvaćeno, dok kod drugoga ono nailazi na odbacivanje.... i da prvi nedvojbeno posjeduje srce voljno za Ljubav, dok je ovaj drugi otvrdnut i Ljubav-ne zapovijedi Božje malo štuje.
Niti će ikada “znanje” ljude potaći na “Ljubav-nu aktivnost”, negoli tek volja za Ljubav smisao znanja čovjeku čini pristupačnim. Ljubav je dakle čimbenik s kojim se uvijek mora računati, žele li ljudi postići duhovni napredak. Jer čak i naj-neukiji čovjek može duševno sazrjeti kad je njegov način života (utemeljen) u Ljubavi, pa čak i ako mu na Zemlji nedostaje sve znanje, koje međutim munjevitom brzinom zadobiva u duhovnom području. I zato se ljudima kao prvo uvijek mora propovijedati Ljubav.... To je daleko važnije nego ih uvoditi u znanje za koje im nedostaje ikakvo razumijevanje, dok god Ljubav u njima još nije zapaljena.
A učenje Ljubavi Isusa proglašava se svugdje gdje se među ljudima još može naći iskrica vjere, jer Ljubav-no učenje Isusa temelj je na kojem je svaka crkvena organizacija sagrađena. Tko dakle pripada jednoj crkvenoj organizaciji, taj zna i za zapovijedi Ljubavi prema Bogu i bližnjemu.... On sam može (is)koristiti to znanje.... Zapovijedi Ljubavi može učiniti vodećim principom (kompasom) svog života, ali isto tako on može i zapostaviti ispunjavanje tih zapovijedi, te nevažnim zapovijedima dati prvenstvo....
On može zaboraviti tu posljednju od Božanskih zapovijedi Ljubavi.... Pri tome ga se ne sprječava, jer ima slobodnu volju. No onda je njegovo duhovno stanje zamračeno, a on ne može biti drugačije prosvijetljen nego da se svjetlo Ljubavi u njemu upali. Stoga krivica nije jedino na onima koji ljudima nude krivu hranu, kad su ovi bili upoznati s Ljubav-nim učenjem Isusa.... Jer, svaki čovjek može sam po svojoj slobodnoj volji zauzeti stav prema zapovijedima Ljubavi prema Bogu i bližnjemu.... Smatra li ih od najveće važnosti, kao što je bio podučen, onda će sam u sebi i upaliti svjetlo, koje ga prosvjetljuje i po pitanju povoda i svrhe njegovog života na Zemlji....
Zapostavi li on ispunjavanje tih zapovijedi, u njemu ostaje mračno, ma koliko istinskog znanja da mu se dostavlja. Stoga je nužno samo jedno, ljude uvijek nanovo upućivati na Božansko učenje Ljubavi Isusa, uvijek nanovo propovijedati Ljubav i poticati na ispunjavanje zapovijedi.... Tek tada čovjek postaje prijemčiv za znanje, koje mu objašnjava Božji plan spasenja, i tek tada on će (is)koristiti to znanje i revno stremiti savršenstvu....
AMEN
Prevajalci