To je duh, ki oživlja (Jn 6,63)....
Dokler vi, ljudje, še niste prebudili duha v sebi v življenje, je vse znanje mrtvo in vas ne more pripeljati do življenja. In ne glede na to, kako globoko si razum prizadeva prodreti, ne bo dosegel svojega cilja - namreč, da bi z vso jasnostjo prodrl v Božji načrt odrešenja, tako da bi mu vse postalo razumljivo, da bi spoznal delovanje in vladanje Boga v Njegovi ljubezni in modrosti ter bi se vnél v ljubezni do Njega.... Šele prebujeni duh vidi svetlo in jasno. In človek tedaj stoji v spoznanju - ve za namen svojega bivanja, za vzrok in določitev (usodo) na tej Zemlji.
Toda mrtvo znanje je vse, kar je zgolj z razumom pridobljeno, o čemer duša še ne more spregovoriti, ker ji duh v človeku tega še ni mogel razložiti, saj njegovo delovanje še ni dovoljeno. To velja za duhovno znanje, ki se dotika področij, ki jih ni mogoče (znanstveno) »raziskati«, ki jih ni mogoče dokazati, pa vendar jih je treba imenovati najpomembnejša, četudi so človeškemu razumu nedoumljiva. Kajti ta duhovna dobrina ne zadeva le življenja na tej Zemlji, temveč se razteza tudi na kraljestvo onkraj te Zemlje, to se nanaša tudi na čas pred in po življenju na tej Zemlji....
In takšno znanje je zato lahko blagoslov samo tedaj, ko ga Božji duh ljudem pojasni, ko nekaj »živega« spregovori v še mrtvemu, da mu s tem tudi da življenje. In ta duh mora biti spodbujen k delovanju z voljo samega človeka; človek mora iz lastne pobude iskati povezavo z Bogom, večnim Očetom-Duhom, kar se lahko zgodi le skozi globoko iskreno molitev in skozi delovanje iz ljubezni.... S tem postane v njem duhovna iskra svobodna in tako dejavna. Povezanost z Bogom zagotavlja dotok moči in svetlobe; temno, nevedno stanje izginja, ker svetloba vse razsvetljuje, moč pa se izraža v vedno večji ljubeči dejavnosti....
Življenje se razlije nad tistim, kar je bilo doslej mrtvo; človek sam postane živahno dejaven, in vse doslej mrtvo znanje oživi, vse povezave človeku postanejo jasne, spozna, da se v božjem redu odvija načrt odrešenja; pozna razlog zanj in spozna, da je sam v središču tega načrta odrešenja, da ga zadeva osebno, da je treba doseči cilj in da ga lahko doseže le, če hodi v svetlobi (Mt 7,13).... da je, kot bi rekli, svetloba sama že cilj, in da brez te svetlobe (človek) večno ostaja v globini.... da »življenje« torej nujno pomeni oziroma zahteva tudi »prebujenje duha« v njem. Spozna, da vse mrtvo vodi vedno globlje, dokler ne postane popolna otopel. In vsak posameznik se mora sam prizadevati za to življenje, saj ga ni mogoče prenesti; vedno zahteva predanost Bogu, prošnjo za pomoč in pripravljenost delovati iz ljubezni....
In tega življenja nikoli ni mogoče nadomestiti z večjo dejavnostjo razuma, zato lahko vsak človek doseže življenje, tudi če je reven v razumskem znanju.... medtem ko visoka stopnja znanja še ne pomeni »življenja«, če človeku manjkajo ti pogoji: predanost Bogu in delovanje iz ljubezni. Tedaj večno ne bo dosegel življenja, kajti duh v njem spi, ni mu dana priložnost, da bi se izražal in širil svetlobo, in v človeku bo ostalo temno, ker je sam v duhu mrtev....
Amen.
PrevajalciÉ o espírito que torna viva.... Enquanto vocês, humanos, ainda não tiverem despertado o espírito dentro de vocês para a vida, todo o conhecimento está morto e não podem levá-los à vida. E não importa quão profundamente o intelecto se esforce por penetrar, não alcançará o seu objectivo, nomeadamente penetrar no plano de Salvação de Deus com total clareza para que tudo se torne compreensível para ele, para que reconheça o trabalho e a actividade de Deus no Seu amor e sabedoria e agora arda de amor por Ele.... Apenas um espírito desperto vê com claridade e clareza. E o ser humano agora tem realização, ele sabe sobre o seu propósito de existência, sobre causa e destino nesta terra. Mas conhecimento morto é tudo o que se adquire intelectualmente, que a alma ainda não pode comentar, porque o espírito no ser humano ainda não foi capaz de lhe explicar, cujo funcionamento ainda não é permitido. Isto se aplica ao conhecimento espiritual que toca aquelas áreas que não podem ser "pesquisadas", que não podem ser comprovadas e, no entanto, devem ser chamadas as mais importantes, embora sejam inescrutáveis para o intelecto humano. Pois este conhecimento espiritual não só diz respeito à vida nesta terra, mas também se estende ao reino além desta terra, também diz respeito ao tempo antes e depois da vida nesta terra.... E tal conhecimento só pode, portanto, ser de bênção quando o espírito de Deus o explica às pessoas, quando algo "vivo" fala aos mortos para, assim, também lhe dar vida. E esse espírito deve ser levado a trabalhar pela vontade do próprio ser humano, o ser humano deve buscar a conexão com Deus, o Pai-Espírito desde a eternidade, por sua própria vontade, o que só pode acontecer por meio da oração sincera e da oração amorosa.... Através disso, a centelha espiritual nele se torna livre e, portanto, ativa. A ligação com Deus garante o fornecimento de força e luz, o estado escuro e desconhecido desaparece porque a luz ilumina tudo, e a força se expressa em atividade amorosa constantemente crescente.... A vida vem sobre aquilo que até agora estava morto, o próprio ser humano torna-se avidamente activo e todo o conhecimento até agora morto também ganha vida, todas as correlações se tornam claras para o ser humano, ele reconhece que um plano de Salvação está a desenrolar-se na ordem divina; ele sabe a razão disso e reconhece que ele próprio está no centro desse plano de Salvação, que ele se preocupa consigo próprio, que um objectivo tem de ser alcançado e que ele só pode alcançar esse objectivo se caminhar na luz.... que, por assim dizer, a própria luz já é o objetivo, que sem essa luz ele permanece eternamente nas profundezas.... que a "vida", portanto, também significa ou requer o "despertar do espírito" nele. Ele reconhece que tudo o que está morto só leva mais e mais fundo até que o torpor completo seja o seu destino. E cada indivíduo deve esforçar-se por esta vida, pois ela não pode ser transferida mas requer sempre devoção a Deus, o pedido de ajuda e a vontade de amar.... E essa vida nunca pode ser substituída por um aumento da atividade intelectual, e é por isso que toda pessoa pode alcançar a vida mesmo que seja pobre em conhecimento intelectual.... enquanto que um alto grau de conhecimento ainda não significa "vida" se a pessoa não tiver essas condições: Devoção a Deus e atividade de amor. Então ele não alcançará eternamente a vida, pois o espírito resvala dentro dele, não lhe é dada a oportunidade de se expressar e espalhar luz, e permanecerá escuro no ser humano, pois ele mesmo está morto em espírito...._>Amém
Prevajalci