Primerjaj objavo s prevodom

Več prevodov Naključna objava:

»ŽIVLJENJE« POGOJUJE PREBUDITEV DUHA....

To je duh, ki oživlja (Jn 6,63)....

Dokler vi, ljudje, še niste prebudili duha v sebi v življenje, je vse znanje mrtvo in vas ne more pripeljati do življenja. In ne glede na to, kako globoko si razum prizadeva prodreti, ne bo dosegel svojega cilja - namreč, da bi z vso jasnostjo prodrl v Božji načrt odrešenja, tako da bi mu vse postalo razumljivo, da bi spoznal delovanje in vladanje Boga v Njegovi ljubezni in modrosti ter bi se vnél v ljubezni do Njega.... Šele prebujeni duh vidi svetlo in jasno. In človek tedaj stoji v spoznanju - ve za namen svojega bivanja, za vzrok in določitev (usodo) na tej Zemlji.

Toda mrtvo znanje je vse, kar je zgolj z razumom pridobljeno, o čemer duša še ne more spregovoriti, ker ji duh v človeku tega še ni mogel razložiti, saj njegovo delovanje še ni dovoljeno. To velja za duhovno znanje, ki se dotika področij, ki jih ni mogoče (znanstveno) »raziskati«, ki jih ni mogoče dokazati, pa vendar jih je treba imenovati najpomembnejša, četudi so človeškemu razumu nedoumljiva. Kajti ta duhovna dobrina ne zadeva le življenja na tej Zemlji, temveč se razteza tudi na kraljestvo onkraj te Zemlje, to se nanaša tudi na čas pred in po življenju na tej Zemlji....

In takšno znanje je zato lahko blagoslov samo tedaj, ko ga Božji duh ljudem pojasni, ko nekaj »živega« spregovori v še mrtvemu, da mu s tem tudi da življenje. In ta duh mora biti spodbujen k delovanju z voljo samega človeka; človek mora iz lastne pobude iskati povezavo z Bogom, večnim Očetom-Duhom, kar se lahko zgodi le skozi globoko iskreno molitev in skozi delovanje iz ljubezni.... S tem postane v njem duhovna iskra svobodna in tako dejavna. Povezanost z Bogom zagotavlja dotok moči in svetlobe; temno, nevedno stanje izginja, ker svetloba vse razsvetljuje, moč pa se izraža v vedno večji ljubeči dejavnosti....

Življenje se razlije nad tistim, kar je bilo doslej mrtvo; človek sam postane živahno dejaven, in vse doslej mrtvo znanje oživi, vse povezave človeku postanejo jasne, spozna, da se v božjem redu odvija načrt odrešenja; pozna razlog zanj in spozna, da je sam v središču tega načrta odrešenja, da ga zadeva osebno, da je treba doseči cilj in da ga lahko doseže le, če hodi v svetlobi (Mt 7,13).... da je, kot bi rekli, svetloba sama že cilj, in da brez te svetlobe (človek) večno ostaja v globini.... da »življenje« torej nujno pomeni oziroma zahteva tudi »prebujenje duha« v njem. Spozna, da vse mrtvo vodi vedno globlje, dokler ne postane popolna otopel. In vsak posameznik se mora sam prizadevati za to življenje, saj ga ni mogoče prenesti; vedno zahteva predanost Bogu, prošnjo za pomoč in pripravljenost delovati iz ljubezni....

In tega življenja nikoli ni mogoče nadomestiti z večjo dejavnostjo razuma, zato lahko vsak človek doseže življenje, tudi če je reven v razumskem znanju.... medtem ko visoka stopnja znanja še ne pomeni »življenja«, če človeku manjkajo ti pogoji: predanost Bogu in delovanje iz ljubezni. Tedaj večno ne bo dosegel življenja, kajti duh v njem spi, ni mu dana priložnost, da bi se izražal in širil svetlobo, in v človeku bo ostalo temno, ker je sam v duhu mrtev....

Amen.

Prevajalci
Prevod: Janko Žagar

La “Vita” richiede il risveglio dello spirito

E‘ lo spirito che rende vivi. Finché voi uomini non avete ancora risvegliato alla Vita lo spirito in voi, anche tutto il sapere è morto e non può guidarvi alla Vita. Per quanto profondamente l’intelletto tenda a penetrare, non arriverà alla meta, cioè di penetrare in piena chiarezza nel Piano di Salvezza di Dio, in modo che tutto gli diventi comprensibile affinché riconosca l’Agire e l’Opera di Dio nel Suo Amore e nella Sua Sapienza ed ora s’infiammi nell’amore per Lui. Solo uno spirito risvegliato vede chiaro e limpido. Ed ora l’uomo sta nella conoscenza, conosce lo scopo della sua esistenza, della causa e della destinazione di questa Terra. Un sapere morto però è tutto ciò che viene conquistato intellettualmente, per cui l’anima non ne può ancora prendere posizione, perché lo spirito nell’uomo non glielo poteva ancora spiegare, il cui agire non è ancora stato concesso. Questo vale per quel patrimonio spirituale, che tocca quelle regioni, che non possono essere ‘indagate’, che non si lasciano dimostrare e che devono comunque essere dichiarate come la cosa più importante, benché sia inesplorabile dal’intelletto umano. Perché questo patrimonio spirituale non riguarda la vita su questa Terra, ma si estende anche al Regno al di là della Terra, riguarda anche il tempo prima e dopo la vita su questa Terra. Ed un tale sapere può essere quindi di Benedizione solamente, quando lo Spirito di Dio lo spiega agli uomini, quando qualcosa di “Vivente” parla a qualcosa di ancora morto, per dargli con ciò anche la Vita. E questo spirito dev’essere indotto all’agire tramite la volontà dell’uomo stesso, l’uomo deve cercare per propria spinta il collegamento con Dio, lo Spirito del Padre dall’Eternità, cosa che può succedere sempre soltanto attraverso l’intima preghiera ed una vita d’amore. Da ciò la scintilla spirituale in lui diventa libera e così attiva. Il collegamento con Dio assicura l’apporto di Forza e Luce, lo stato buio, senza conoscenza scompare, perché la Luce rischiara tutto e la Forza si manifesta in un costante accresciuto agire nell’amore. Su ciò che finora era morto arriva la Vita, l’uomo stesso diventa attivo con fervore, ed anche tutto il sapere che finora era morto, diventa vivo, all’uomo tutti i collegamenti diventano chiari, lui riconosce che nell’Ordine divino si svolge un Piano di Salvezza; conosce la Motivazione di questo e riconosce, che lui stesso si trova al centro di quel Piano di Salvezza, che si tratta di lui stesso, che dev’essere raggiunta una meta e che la può raggiungere solamente quando cammina nella Luce, che la Luce stessa per così dire è già la meta, che senza questa Luce rimane eternamente nell’abisso, che quindi la “Vita” significa o pretende anche il “risveglio dello spirito”. Lui riconosce che tutto ciò che è morto conduce sempre più in basso, finché la sua sorte è un totale irrigidimento. Ed ogni singolo stesso deve tendere a questa Vita, perché non può essere tramandata, ma richiede sempre la dedizione a Dio, la richiesta d’Aiuto e la disponibilità di agire nell’amore. E questa Vita non può mai essere sostituita attraverso un’aumentata attività d’intelletto, per qui ogni uomo può giungere alla Vita, anche se è povero nel sapere d’intelletto, invece un’alta misura di sapere non significa per nulla “Vita”, quando l’uomo manca di adempiere quelle Condizioni: la dedizione a Dio e l’agire d’amore. Allora non giungerà in eterno alla Vita, perché lo spirito sonnecchia in lui, non gli è data la possibilità di manifestarsi e di diffondere la Luce e così rimarrà buio nell’uomo, perché lui stesso è morto nello spirito.

Amen

Prevajalci
Prevod: Ingrid Wunderlich