Primerjaj objavo s prevodom

Več prevodov Naključna objava:

LJUBEZEN DO BOGA JE NEPOGREŠLJIVA....

Noben človek ne more brez Božje ljubezni, saj je Njegova ljubezen moč, ki vse ohranja, in vsa ustvarjena živa bitja bi prenehale obstajati, če bi se Božja ljubezen od njih odvrnila. In tudi če se človek odvrne od Boga, Bog še vedno ne opusti svoje ljubezni, le da človek, ki zavrača njegovo ljubezen, te ne bo občutil kot dotok blaženosti, ampak bo le zagotovljen njen obstoj.... nikoli ne bo moglo izginiti. Vendar pa je človek kljub tem lahko nesrečen.... prav zato, ker zavrača Božjo ljubezen, ki je utelešenje vse blaženosti. Toda Božja ljubezen si je za cilj postavila blaženost vseh ljudi, Božja ljubezen si bo vedno prizadevala spremeniti človekov voljo zavračanja v voljo hrepenenja.... storila bo vse, da bi človeka spodbudila, da bi se prostovoljno izpostavil Božjemu žarčenju ljubezni, saj bo to obnovilo prvotno stanje...., moči in blaženosti. Šele ko bo človek po svoji svobodni volji dovolil, da bo Božja ljubezen vplivala nanj, ko se bo prepustilo Božji ljubezni, bo to stanje ponovno doseženo.

Tako nobeno človek ni brez Božje ljubezni, čeprav se zavestno odvrne od Boga, ga zanika ali se celo še vedno nahaja v popolnem odporu do Boga.... Vendar nima ničesar od Njegove ljubezni, ne občuti jo kot dobro, kot srečo, kot svetlobo ali moč.... ker je kaj takega mogoče le z zavestnim sprejemanjem Njegove ljubezni, z zavestnim stremljenjem k Njemu, s predajo sebe Njemu, z voljo, ki je popolnoma obrnjena k Bogu. Takrat pa bo moč ljubezni imela močan učinek, takrat se bo celoten človek spremenil in tudi v sebi bo občutil blaženost, ki jo ne bo želel več izgubiti. Spet vstopi v stanje spoznanja, Božja ljubezen mu zagotavlja svetlobo, spoznanje povezanosti s svojim Stvarnikom in Očetom večnosti, uresničitev njegovega cilja, spoznanje Božje ljubezni in milosti pa ga osrečuje in ga tudi spodbuja, da doseže svoj cilj na Zemlji.... biti in ostati združen s tistim, ki ga je ustvaril, s tistim, iz čigar ljubezni je nekoč izšel.

Spoznanje o Bogu in Njegovi ljubezni je že svetel žarek svetlobe, ki ga je Božja ljubezen poslala v človekovo srce in ga zanetila.... in ga človekova volja ni zadušila, preden se je vžgal. Vsakega človeka zajame Božja ljubezen, če le odpre majhno špranjo svojega srca, da ujame žarek ljubezni.... in vsak človek bi moral vedeti, da je njegova zemeljska naloga, da se zavestno prepusti Božji ljubezni, da ga ta lahko prevzame in skozi njega žari, kajti brez Božje ljubezni ni blaženosti.... brez Božje ljubezni ni luči in moči, ker je Bog sam Ljubezen in Luč in Moč.... In tako je vse v stvarstvu, vsa vidna in nevidna dela stvarstva Božja moč ljubezni, ki je postala oblika, vendarle v stanju prisile, v nesrečnem stanju, dokler se sama upirajo toku ljubezni, dokler so v smislu volje še vedno daleč od Boga. Če se človek temu upiranju odpove, tj. če se po svoji svobodni volji obrne k Bogu, potem lahko Božja moč ljubezni priteka k njemu v tolikšni meri, da se bo razdalja vse bolj zmanjševala, dokler ne bo na koncu prišlo do zedinjenja z Bogom in s tem do prvotnega stanja, ki je zadnji cilj človeka na Zemlji...., da bo vse, kar je ustvaril Bog, spet blaženo srečno v svetlobi in moči ter neskončni ljubezni....

Amen

Prevajalci
Prevod: Renato Grobelnik

Amor de Deus indispensável....

Nenhum ser pode passar sem o amor de Deus, pois o Seu amor é a força que sustenta tudo, e todas as criações vivas deixariam de existir se o amor de Deus se afastasse delas. E mesmo que o próprio ser se afaste de Deus, Deus ainda não retira o Seu amor, é apenas que o ser que rejeita o Seu amor não o sentirá como um influxo de felicidade, mas a sua existência só será assegurada.... nunca poderá falecer. Mas ainda pode ser miserável.... precisamente porque rejeita o amor de Deus, que é o epítome de toda a bem-aventurança. Mas o amor de Deus estabeleceu a si próprio o objectivo da beatificação de todos os seres, o amor de Deus esforçar-se-á sempre por transformar a vontade de rejeição do ser numa vontade desejosa.... fará tudo para motivar o ser a expor-se voluntariamente à irradiação do amor de Deus, porque isto restaurará o estado original.... ser poderoso e feliz. Só quando o ser de livre vontade permite que o amor de Deus tenha um efeito sobre ele, quando se rende ao amor de Deus, é que este estado será novamente alcançado. Assim, nenhum ser humano está sem o amor de Deus, mesmo que conscientemente se afaste d'Ele, O negue ou ainda se encontre em completa resistência a Deus.... . No entanto, nada tem do Seu amor, não o sente como um benefício, como felicidade, como luz ou força.... pois tal só é possível através da aceitação consciente do Seu amor, através de um esforço consciente para com Ele, através da entrega a Ele, através de uma vontade totalmente voltada para Deus.

Mas então a força do amor terá um efeito poderoso, então toda a pessoa mudará e sentirá também uma felicidade dentro de si mesma que já não quer perder. Ele entra novamente no estado de realização, o amor de Deus dá-lhe luz, e a realização da ligação com o seu Criador e Pai da eternidade, a realização do seu objectivo e o conhecimento do amor e graça de Deus torna-o feliz e também o impele a alcançar o seu objectivo na terra.... estar e permanecer unido com Aquele que o criou, com Aquele de cujo amor ele emergiu um dia. O conhecimento de Deus e do Seu amor é já um raio de luz brilhante que o amor de Deus deixou cair no coração do ser humano e que inflamou.... que não foi sufocado pela vontade do ser humano antes de se incendiar. Cada pessoa é tomada pelo amor de Deus se apenas abrir uma pequena fenda do seu coração para apanhar o raio do amor.... e cada pessoa deve saber que esta é a sua tarefa terrena de se entregar conscientemente ao amor de Deus para que também se possa apoderar dele a fim de irradiar através dele, pois não há bem-aventurança sem o amor de Deus.... não há luz nem força sem o amor de Deus, porque o próprio Deus é amor e luz e força.... E assim tudo na criação, todas as obras visíveis e invisíveis da criação, a força de amor de Deus que se tornou forma, está no entanto num estado de compulsão, num estado infeliz, desde que eles próprios resistam ao fluxo do amor, desde que ainda estejam longe de Deus em termos de vontade. Se esta resistência for abandonada, isto é, se o ser humano se voltar para Deus de livre vontade, então a força do amor de Deus pode fluir para ele de tal forma que a distância será cada vez mais reduzida até que, no final, se realize a unificação com Deus e, assim, o estado original, que é o objectivo final do ser humano na Terra, seja alcançado.... que tudo o que foi criado por Deus voltará a ser feliz de novo em luz e força e amor sem fim...._>Ámen

Prevajalci
Prevod: DeepL