Primerjaj objavo s prevodom

Več prevodov Naključna objava:

KRIVDA GREHA.... BOŽJE USMILJENJE.... ODRŠITEV....

Ob prihodu Jezusa Kristusa na Zemljo, da bi človeštvo odrešil, je nad Njim ležalo breme nagrmadenih grehov. To je razumljivo samo tistim, ki poznajo razlog za človekovo zemeljsko življenje ter pomen in namen stvarjenja, kajti ti vedo, da je človek zaradi greha prehodil pot skozi stvarstvo in da se mora zdaj na zadnji stopnji tega greha osvoboditi, da bi se končno znova vrnil k Bogu, iz katerega je prvotno izšel. Toda greh človeka veže na Zemljo, greh mu zapira pot k Bogu, zaradi njega postane prepad med človekom in Bogom nepremostljiv; tako greh uničuje namen zemeljskega življenja in človeka potiska nazaj v najglobljo globino, iz katere se je že dvignil skozi stvarstvo na svoji poti. Pred Kristusovim prihodom je bilo človeštvo polno greha, ker Boga ni več prepoznavalo; bilo je v temni duhovni noči, brez vsake ljubezni in brez vsakršnega stremljenja k popolnosti. Bilo je daleč od Boga in zato v največji nevarnosti, da se pogrezne v brezno, torej da stopi na pot, ki vodi navzdol - v večno pogubljenje - brez spoznanja in brez ljubezni. Ta oddaljenost od Boga se je kazala v načinu življenja, ki je popolnoma nasprotoval Božjim zapovedim; bil je to način življenja, ki je bil v nasprotju z božjim redom. To je bilo življenje očitne sebične ljubezni, in takšno življenje je bilo polno greha ter povsem proti Božji volji. In takšno življenje nikakor ni moglo privesti do osvoboditve ljudi in blaženega življenja po smrti, temveč je bila njegova posledica duhovna smrt - stanje skrajnega trpljenja v onstranstvu, ki se nikoli ne bi končalo, kajti Božja pravičnost je morala zahtevati zadoščenje za vsak greh, krivda ljudi pa se je že neizmerno povečala, tako so bila bitja brez upanja, da bi se še kdaj približala Bogu.

Za bitje pa oddaljenost od Boga pomeni nemoč, nezmožnost delovanja, temo in nazadnje zakrknjenost njegove biti.... To za bitje pomeni duhovno smrt - stanje, ki je veliko hujše kakor ne-bivanje.... kakor popolno izginotje.... Toda izginotje bitja je nemogoče, zato so tudi muke teh bitij onkraj vseh predstav neznosne in neskončne.... In večno Božanstvo se je tega usmililo in priskočila na pomoč grešnemu človeštvu, tako da se je večna Ljubezen utelesila v človeku, ki je v svoji vseobsegajoči ljubezni prevzel nase grehe človeštva in ljudi iz tega (stanja) osvobodil s tem, da je za krivdo greha opravil pokoro ter Bogu daroval žrtev za spravo (zadoščenje).... Ki je dal samega sebe, torej svoje življenje, da bi ljudem povrnil svobodo in jim omogočil dostop do Božjega kraljestva, v katerega se lahko vstopil le v popolni čistosti, brez greha.... Tako je človeštvo odrešil krivde greha; vzel je nase vso krivdo, neizmerno trpel in svoje trpljenje ter smrt na križu daroval večni Božanskosti, da bi ji zadostil, ustvaril pravično poplačilo za ljudi in jim omogočil, da se ponovno približajo Bogu. In Bog je sprejel žrtev človeka Jezusa.... Zaradi Jezusa Kristusa je ljudem odpustil krivdo za greh in vrata nebeškega kraljestva so se odprla vsem, ki so sprejeli njegov dar milosti.... Človeštvo je odrešil greha in njihove krivde.... Ponudil jim je zadnjo priložnost, da dosežejo svoj zemeljski življenjski cilj.

(4.10.1944) Njegova več kot velika ljubezen je hotela s poti ljudi odstraniti vse ovire, ki so jim zapirale dostop do večnega doma; toda največja ovira je bil greh, kajti ta je človeku odvzel moč in voljo. Posledica greha je bila, da so ljudje ležali na tleh brez moči in volje ter se niso mogli sami dvigniti, ker jih je breme greha pritiskalo k tlom. In zato je Jezus Kristus to breme vzel nase, ga položil nase in ga nesel na križ, da bi s svojo smrtjo poravnal krivdo ljudi za greh. Človeštvo, ki je po Jezusu Kristusu postalo svobodno, je zdaj lahko sprejelo Njegovo žrtev, a jo je lahko tudi odklonilo....

Delo odrešenja je bilo izvršeno za vse ljudi, vendar Bog jim nikoli ne bo vsiljeval blagoslovov tega odrešenja proti njihovi volji. Toda izgubili jih bodo, če si ne bodo želeli biti odrešeni.... Takrat bo greh še vedno težko ležal na teh ljudeh in takrat bodo neizbežno potegnjeni v brezno, kajti takrat bodo zavrnili Božjo ljubezen, in takrat bodo še vedno morali večno trpeti v svoji nevednosti. Njihova krivda za greh se ne bo zmanjšala; pravzaprav bodo na to krivdo še vedno nalagali številne zemeljske grehe, ki jim jih Bog lahko odpusti le, če sprejmejo Njegov dar milosti, torej če lahko z vero in prepričanjem verujejo, da se je Božja neskončna ljubezen usmilila njihovih grehov in jim poslala Odrešenika. Vera v to bo ljudi spodbudila, da se pokesajo svoje krivde greha, se obrnejo k Njemu za odpuščanje in se predajo Njegovi milosti in usmiljenju, ter bodo tako blagoslovi dela odrešenja v njih začeli učinkovati. Njihova moč volje in notranja moč se bo okrepila, in zdaj se bodo lahko osvobodili izpod oblasti Božjega nasprotnika. In o odpuščanju greha bo lahko govoril le tisti človek, ki se zavestno zateče pod Kristusov križ, Mu prizna svojo krivdo in ga prosi za usmiljenje.... Njegova molitev bo uslišana, njegova krivda bo odpuščena....

Amen.

Prevajalci
Prevod: Janko Žagar

Guilt of sin.... God's mercy.... atonement....

A heaped measure of sins weighed upon humanity when Jesus Christ descended to earth to redeem it.... This is only comprehensible to those who know the reason for earthly life as a human being and the meaning and purpose of creation, for they know that the human being has travelled the path through creation for the sake of sin and should now free himself from it in the last stage in order to finally return to God again, from Whom he originally originated. But sin ties man down on earth, sin blocks his path to God, it makes the gulf between man and God unbridgeable, and thus sin destroys the purpose of earthly life, it pushes man back into the deepest depth from which he had already risen through his walk through creation. Before Christ's descent humanity was full of sin because it no longer recognized God, it was in dark spiritual night, it was devoid of all love and without any striving for perfection, it was far removed from God and therefore in greatest danger of sinking into the abyss, i.e., of taking the path which leads downwards, into eternal damnation, without knowledge and without love. This distance from God manifested itself in a way of life which completely contradicted the divine commandments, it was a way of life which contradicted the divine order, it was a life of obvious self-love, and such a life was full of sin and completely against God's will. And such a life could never ever result in people's liberation and a blissful life after death but spiritual death was the consequence, a state of extreme torment in the beyond which would never end because God's justice had to demand atonement for every sin and people's guilt of sin had already increased immeasurably so that it was hopeless for the beings to ever come close to God. For the being, however, distance from God means powerlessness, impotence, darkness and finally a hardening of its substance.... it means spiritual death for the being, a state that is far worse than non-being.... being extinguished.... But a passing away of the beingness is impossible, so also the torments of these beings are unbearable beyond all conceptions and never-ending.... And the eternal deity took pity on this and came to the aid of sinful humanity in that eternal love embodied itself in a human being Who, in His all-encompassing love, now took upon Himself the sins of humanity, Who thus released people from them by repenting for the guilt of sin by offering a sacrifice to God as atonement.... Who gave Himself, i.e. His life, in order to restore freedom to those, in order to make the kingdom of God accessible to them, which could only be entered in complete purity, without sin.... Thus He redeemed humanity from the guilt of sin, He took all guilt upon Himself, He suffered unspeakably and sacrificed His suffering and death on the cross to the eternal deity in order to give it satisfaction, in order to create a just compensation for people so that they could approach God again. And God accepted the sacrifice of the man Jesus.... He forgave people's guilt of sin for the sake of Jesus Christ, and the gates of the kingdom of heaven opened to all who accepted His gift of grace.... He redeemed humanity from sin and their guilt.... He offered them the last opportunity to achieve their earthly life purpose....

(4.10.1944) His greater than great love sought to remove all obstacles from people's path which blocked their access to the eternal home; but the greatest obstacle was sin, for it robbed the human being of his strength and will. This was the consequence of sin, that people lay on the ground without strength and will and were unable to rise of their own accord because the burden of sin pressed them down. And that is why Jesus Christ took this burden from them, He placed it on Himself and carried it to the cross in order to atone for people's guilt of sin through His death. Humanity, which had become free through Jesus Christ, could now accept His sacrifice, but also spurn it.... The act of salvation has been accomplished for all people, yet God will never force the blessings of the act of salvation upon them against their will. But they will lose them if they have no desire to be redeemed.... Then sin will still weigh heavily on these people, and then they will inevitably be drawn into the abyss, for then they will reject God's love, and then they will still have to languish for eternities in their ignorance, their guilt of sin cannot be diminished, indeed, they will still accumulate many earthly sins on top of this guilt of sin, which God can only forgive them when they accept His gift of grace, thus when they can believe with conviction that God's infinite love had mercy on their sins and sent them a redeemer. Faith in this will cause people to repent of their guilt of sin, to appeal to Him for forgiveness and to hand themselves over to His grace and mercy, and thus the graces of the act of salvation will take effect in him. He will increase in strength of will and power and now be able to free himself from the power of God's adversary. And only the person will be able to speak of forgiveness of sin who consciously takes refuge under Christ's cross, confesses his guilt to Him and appeals to Him for mercy.... His prayer will be heard, his guilt will be forgiven....

Amen

Prevajalci
Prevod: Doris Boekers