Primerjaj objavo s prevodom

Več prevodov Naključna objava:

ZAPOVED LJUBEZNI DO BLIŽNJEGA.... SAMOLJUBJE....

Samoljubje mora biti zaustavljeno preko zapovedi Ljubezni do bližnjega, ker je le to za dušo smrt. Človek mora sebe ljubiti samo v majhni meri oz. on mora v tem pogledu pazljivo ravnati z darom Božje milosti tako, da on ščiti svoje življenje pred tem, da ga namerno oškoduje in da naredi vse, da bi ohranil to življenje, ker mu le ta ni dan brez razloga. Toda čim on samega sebe prekomerno ljubi, on ne uresničuje dejanskega namena zemeljskega življenja, ker samoljubje človeka ne obogatí, ampak ga vleče navzdol. Torej Ljubezen do bližnjega mora neizbežno zmanjšati samoljubje, in sicer v enaki meri, v kateri je prakticirana Ljubezen do bližnjega. Ker pa ima človek možnost, da Ljubezen do bližnjega prakticira na najbolj obsežen način, bi on kaj hitro lahko večkratno prehitel samoljubje; vendar pa, da bi bližnjemu storil dobro, je vedno potrebna borba (premagovanje samoljubja), ko Ljubezen v srcu človeka še ni prižgana v jasen plamen. Zaradi tega je Bog dal zapoved Ljubezni do bližnjega, ker človeku, ki ima v sebi to Ljubezen, ta zapoved ni potrebna. Vendar pa mora tam, kjer še vedno prevladuje samoljubje, človek preko zapovedi prejeti spodbudo, da bi premagal to prvo, in se mora na nek način najprej privaditi, da zaradi bližnjega manj pozornosti daje sebi. Če on samega sebe prisili na aktivno Ljubezen do bližnjega, celo če je to na začetku brez notranje spodbude, pa se bo v njemu vendarle kmalu prižgala Ljubezen, in on bo potem preko notranje spodbude izvajal dela Ljubezni, da bi pomagal ter osrečil.... Potem se samoljubje zmanšuje; vendar pa on na sebi uresničuje največje delo Ljubezni, ker rešuje svojo dušo, toda brez sebičnih misli, ker prakticira Ljubezen zaradi Ljubezni in zaradi dobrega.... In v njem obenem tudi raste Ljubezen do Boga, katera prihaja do izraza (se izraža) v Ljubezni do bližnjega.... Namreč ljubiti Boga z vsem srcem pomeni čuvati Njegove zapovedi (1 Janez5:3), Njegove zapovedi pa zahtevajo Ljubezen.... Ljubezen do vsega, kar je ustvarjeno od Boga, toda na nesebičen način, ker jaz-Ljubezen vedno zahteva za lastne koristi, in zaradi tega ni Božanska Ljubezen. Če se človek ne bori proti samoljubju, bo on nenehno nazadoval v razvoju, ker bo Božanska Ljubezen zanj ostala tuja, ker mu edino ona prinaša odrešenje. Jaz-ljubezen želi vse posedovati; ona teži edino k zemeljskim dobrinam in zaradi tega preprečuje duševni razvoj, ker bo edino tisti, ki daje (daruje), obenem tudi prejel. Vendar pa vsak, ki ljubi sebe bolj kot bližnjega, ne bo želel ničesar dati (podariti, razdeliti) in zato tudi ne bo mogel niti prejeti. Ker pa Bog meri v skladu s človekovo voljo za dajanjem, potem mora on najprej preko zapovedi prejeti spodbudo za dajanje; in kakor sedaj upošteva te zapovedi, tako bo on ravno tako vzet v poštev (bo oskrbljen) od Boga. In preko tega se bo on počasi privadil na dejavnosti (aktivnosti) Ljubezni, katera pa potem ravno tako lahko postane vse bolj nesebična, kolikor bolj on premaguje samoljubje. On šele tedaj prepozna blagoslov Ljubezni do bližnjega, ker ga le ta osreči, kolikor bolj ona prejme spodbudo iz srca, in toliko bolj se človek prebuja v življenje, medtem ko samoljubje naredi, da človek pade v duhovno smrt.... Ljubezen mora biti prakticirana, da bi duh v človeku postal živ. In zaradi tega mu je Bog dal zapovedi, ker je človek, če prevladuje samoljubje, vedno v nevarnosti, da se izgubi na nasprotni strani, medtem ko se on vse bolj približuje Bogu, kolikor bolj se odreka samega sebe tako, da premaguje samoljubje, ker mu Ljubezen do bližnjega prinaša nerazdeljeno (enotno, enovito) Božjo Ljubezen, katera ga zajema in se združuje z njim ter naredi, da je najbolj blaženo bitje že na Zemlji, kakor tudi nekoč v večnosti.

AMEN

Prevajalci
Prevod: Lorens Novosel

Mandamento para amar o próximo.... Auto-amor....

O mandamento do amor ao próximo deve pôr fim ao amor-próprio, pois esta é a morte da alma. A pessoa só pode amar a si mesma em um pequeno grau, ou seja, deve ter cuidado com o dom da graça de Deus na medida em que protege a sua vida do mal e faz tudo o que preserva esta vida, porque não lhe é dada sem propósito. Contudo, assim que se ama excessivamente a si mesmo, não cumpre o seu verdadeiro propósito de vida terrena, pois o amor-próprio não enobrece o ser humano, mas o degrada. Mas o amor pelo próximo deve inevitavelmente reduzir o amor próprio, e isso na mesma medida em que o amor é praticado pelo próximo. E como o ser humano tem a oportunidade de praticar o amor ao próximo da maneira mais extensa, ele logo será capaz de superar o amor próprio muitas vezes, mas sempre requer uma superação para fazer o bem ao próximo, se o amor ainda não se acendeu em uma chama brilhante no coração do ser humano. E é por isso que Deus deu o mandamento do amor ao próximo, porque a pessoa que tem amor dentro de si não precisa do mandamento. Mas onde ainda predomina o amor-próprio, o ser humano deve ser estimulado pelos mandamentos para lutar contra os primeiros, deve primeiro acostumar-se, por assim dizer, a prestar menos atenção a si mesmo, em prol dos seus semelhantes. Se ele se forçar a amar activamente o próximo, mesmo que inicialmente sem um impulso interior, o amor em breve se acenderá nele e depois realizará as obras de amor a partir de um impulso interior para ajudar e agradar.... E então o amor-próprio diminui e ainda assim ele faz a maior obra de amor em si mesmo, pois ele salva sua alma sem pensamentos egoístas, pois ele pratica o amor em nome do amor e da bondade.... E assim o amor a Deus também cresce nele, que se expressa no amor ao seu próximo.... Porque amar a Deus de todo o coração significa guardar os Seus mandamentos, e os Seus mandamentos exigem amor.... Amor por tudo o que Deus criou, mas de uma forma desinteressada, pois o amor egoísta só procura o interesse próprio e, portanto, não é amor divino. E se o ser humano não luta contra o amor egoísta, ele vai constantemente retroceder no seu desenvolvimento, pois o amor divino permanecerá então estranho a ele, mas só isso lhe trará a redenção. O amor egoísta quer possuir tudo, porém, só busca os bens terrenos e assim impede o desenvolvimento da alma, porque só o doador também poderá receber. Mas quem se ama mais a si mesmo do que ao próximo não vai querer distribuir nada e, portanto, também não poderá receber nada. Mas como Deus mede segundo a vontade do ser humano de dar, ele deve primeiro ser instado a dar através de mandamentos, e como agora ele cumpre os mandamentos ele também será considerado por Deus. E assim ele é lentamente educado para a atividade amorosa, que então também pode tornar-se cada vez mais altruísta quanto mais o ser humano luta contra o amor-próprio. E só então ele reconhecerá a bênção do amor ao próximo, porque quanto mais é o instinto do coração, mais o faz feliz. E quanto mais o ser humano desperta para a vida, mais o amor-próprio o leva a cair na morte espiritual..... O amor deve ser praticado para que o espírito ganhe vida no ser humano. E é por isso que Deus lhe deu os mandamentos, pois o ser humano corre constantemente o risco de se perder para a força contrária se prevalecer o amor por si mesmo, ao passo que se aproxima cada vez mais de Deus, mais se entrega, superando assim o amor-próprio, pois o amor ao próximo lhe rende o amor indiviso de Deus que o agarra e se une a ele e o torna o ser mais bem-aventurado da terra e um dia na eternidade...._>Amém

Prevajalci
Prevod: DeepL