Z zadnjim utelešenjem kot človek duša zaključi svoj razvojni tok na Zemlji in stopi v novo fazo razvoja, ki zdaj poteka le še duhovno, in sicer ponovno v skladu z voljo duše. Torej je tudi v onostranstvu, tako kot na Zemlji, odločilna volja duše, v kakšnem razmerju stoji do ljubezni, saj je ljubezen tudi v duhovnem svetu edina pot napredka. Ljubezen pa se lahko znova uresničuje le drugim dušam.... Tudi v onostranstvu morajo duši prekrižati pot duše, ki potrebujejo pomoč, katerim lahko izkaže svojo pripravljenost pomagati, sicer nikakor ne bi mogla duhovno dozorevati. Stiska duš v onostranstvu pa je v tem, da tavajo v popolnem neznanju, v temi duha, in je zato tudi njihovo okolje skladno z njihovim neznanjem, brezupno, revno in zanje zelo mučno, tako da se počutijo nesrečne in zapuščene.
In zdaj jim lahko pomagajo bitja, katerih stopnja zrelosti je višja, ter jim omilijo njihovo stisko, tako da jim posredujejo spoznanje o njihovem stanju in o možnosti izboljšanja njihovega položaja. Duši mora stiska drugih duš priti do srca; prizadevati si mora, da jih spodbudi k razmišljanju; mora poskušati vplivati na njihovo voljo, da bi sprejele določeno nalogo, ter jih poučiti, da jih trpljenje zadeva le zaradi pomanjkanja ljubezni in da lahko le z dejanji ljubezni pridejo do svobodnejšega življenja v onostranstvu - in da je to tudi edina pot, da v onostranstvu dosežejo stopnjo zrelosti, ki je na Zemlji niso dosegle. Če je duša voljna, potem tudi sama občuti blaženost v vsakem, še tako majhnem dejanju ljubezni. Dušam, ki trpijo skupaj z drugimi, ne pomaga zato, da bi s tem izboljšala svoje stanje, temveč to počne iz notranjega nagiba, iz čiste želje pomagati - in v istem razmerju je sama uvedena v globlje spoznanje, ki ga nato prepoznava skozi svoje delovanje iz ljubezni.
Tako se nenehno vzpenja, saj v vsakem dejanju ljubezni občuti veliko srečo, njen položaj pa postaja vse svetlejši in svobodnejši; razvija se navzgor, ker se je njena lastna volja odločila za dejanjanja v ljubezni - in to je tudi v onostranstvu edina pot do zrelosti. Amen.
PrevajalciCom a última encarnação como ser humano a alma conclui o seu curso de desenvolvimento na Terra e entra numa nova fase de desenvolvimento que agora só prossegue espiritualmente, e isso novamente de acordo com a vontade da alma. Assim, no além, como na Terra, a vontade da alma é decisiva quanto à sua relação com o amor, pois o amor é também o único caminho para progredir no reino espiritual. O amor, porém, só pode ser praticado em outras almas novamente.... As almas necessitadas também devem cruzar o caminho de uma alma no além, para a qual ela pode voltar sua vontade de ajudar, caso contrário, ela nunca seria capaz de amadurecer espiritualmente. No entanto, a situação das almas no além consiste no fato de que elas andam na completa ignorância, nas trevas espirituais, e correspondendo à sua ignorância, o seu ambiente também é desolado, escasso e muito tormentoso para elas e agora se sentem infelizes e abandonadas. E agora seres cujo grau de maturidade é maior podem ajudá-los e reduzir suas dificuldades, informando-os sobre sua condição e sobre a possibilidade de melhorar sua situação. A alma deve levar a peito as dificuldades das outras almas, deve tentar estimulá-las a pensar, deve tentar influenciar a sua vontade a submeter-se a uma tarefa, e deve informar a alma de que só a falta de amor as faz sofrer e que só podem alcançar uma vida mais livre no além através da atividade amorosa e que esta é também a única maneira de alcançar o grau de maturidade no além que não foi alcançado na Terra. Se a alma está disposta, também sente a própria felicidade em cada pequena ação de amor. Não ajuda as almas que sofrem, porque assim melhora o seu próprio estado, mas só o faz de dentro para fora do impulso de as ajudar, e na mesma proporção é introduzido no próprio conhecimento mais profundo, que agora também aprende a reconhecer através do seu acto de amor. E agora sobe constantemente, pois sente uma grande felicidade em cada actividade de amor, e o seu estado torna-se assim cada vez mais brilhante e livre, desenvolve-se para cima, porque a sua própria vontade decidiu ser activa no amor e esta é a única forma de ainda alcançar a maturidade no além...._>Amém
Prevajalci