Ne obstaja večji problem od Kristusovega učlovečenja.... Ta problem pa kljub najboljši volji in povezanosti z Bogom ne bo mogel biti rešen, vse dokler človek prebiva na Zemlji. Namreč ogromna je milost, da Bog daje ljudem razlago na njim dojemljiv način; da jim daje razlago o pomenu dela odrešenja, da tako ne gredo mimo, brez da ne bi bili ganjeni z največjim delom milosti.... vendar pa vse te razlage ne zadostujejo za to, da si je učlovečenje Boga v človeku Jezusu mogoče zamisliti; to je bilo namreč delo Božanske Ljubezni, za katerega pa ljudje še nimajo nikakršnega merila, ker ne poznajo kraljestva svetlobe in zato ne morejo imeti nikakršne predstave, v kako nizko stopnjo razvoja se je utelesilo večno Božanstvo in kako je zato potrebno ceniti to utelešenje. Učlovečenje Kristusa je torej delo milosti, katerega se z največjo Božjo Ljubeznijo ne da več prekositi. On je dokaz najglobljega sočutja/usmiljenja in največje pripravljenosti za pomoč, za katero je neko bitje sposobno, da z Njegovo prisotnostjo osreči duhovno v največji težavi; da kot najjasnejša svetloba stopi v mračno senco in da kot najčistejša Ljubezen prebiva v enakem utelešenju med ljudmi, kateri so postali brez Ljubezni in neusmiljeni. To ljudem ni razumljivo, ker oni, ker sami niso dovolj sposobni ljubiti, ne morejo niti približno izmeriti Božje Ljubezni; ona je njim nedojemljiva, ker oni niti ne vedo, kaj za Ljubezen pomeni, da mora poleg Sebe prenašati brezčutnost.... Ljubezen je namreč nebeška in Božanska, medtem ko je brezčutnost iz brezna (pekla), tako da Božansko poleg Sebe prenaša (trpi) satansko.... Čistoča in svetloba sta prebivali poleg greha in teme, moč in sila poleg nemoči ter šibkosti volje, Ljubezen in dobrota poleg sovraštva ljudi, h katerim se je Bog spustil v Jezusu.... In ne samo to, da so bili ljudje šibki zaradi njihove stopnje razvoja, ampak je njihovo od Boga oddaljeno življenje za seboj potegnilo to šibkost, kar pa je pomenilo ogromno duhovno temo, katera je bila razlog, da se je Bog utelesil med ljudmi; da je se je On odel z zemeljskim ovojem, da bi za ljudi živel primer življenja, katerega bi tudi oni morali živeti, da bi se Mu približali.... On Sam je postal človek in se je iz višine spustil v brezno. On je Svojo polnost svetlobe ogrnil s formo, katera je sama kot substanco vsebovala še nezrelo duhovno. Ta nezrela zunanja oblika je pri duhovnem delovanju še vedno ovirala Božansko Ljubezen, katera je bila v njej zakrita, tako da se je telo preko volje človeka Jezusa moralo popolnoma absorbirati v Ljubezen, preden je Božanska Ljubezen v Njem lahko delovala. Človek Jezus pa je moral prestati ta izpit volje, da bi sedaj deloval in oznanjal v Bogu enaki volji.... Šele sedaj se je večno Božanstvo lahko izrazilo preko Njega, Kateri je izpolnil vse pogoje, da bi se Ono Sámo lahko v Njem razodelo (manifestiralo, prikazalo); da je tako skozi Njega lahko govorilo ljudem, kateri drugače sploh niso bili več sposobni slišati Božanskega glasu, ker so bili popolnoma oddaljeni od Boga. Zaradi tega je Bog prišel na Zemljo k ljudem, ker Njegova Beseda ni več našla pristopa do njih, On pa jih je s Svojo Besedo želel ponovno osrečiti.... In zato je On sprejel človeško obliko, da bi se počutil kot človek in tudi zato, da bi dosegel duhovno zrelost na način, da se Božja Ljubezen nastani v Njem in Ga usposobi za neverjetna (izjemna) dela. On je ljudem želel pokazati pot navzgor (v višine), katero pa mora prehoditi vsak človek, da bi že na Zemlji postal Njemu podoben.
AMEN
PrevajalciNão há problema mais formidável do que a encarnação de Cristo.... Este problema não pode ser resolvido, apesar da melhor vontade e proximidade de Deus enquanto o ser humano permanecer na Terra. É uma graça avassaladora que Deus forneça às pessoas informações da maneira mais compreensível, a fim de tornar claro para elas o significado do ato de Salvação, para que não passem pela maior obra de graça não afetada.... No entanto, todas essas explicações não são suficientes para tornar compreensível a encarnação de Deus em Jesus, pois esse foi um ato de amor divino para o qual as pessoas ainda não têm padrão, porque não conhecem o reino da luz e, portanto, não podem imaginar em que baixo nível de desenvolvimento a Deidade eterna encarnou a si mesma e como essa encarnação deve, portanto, ser avaliada. Além disso, a encarnação de Cristo é um ato de graça que não pode mais ser superado pelo maior amor de Deus. É a prova da mais profunda simpatia e da maior vontade de ajudar, da qual um ser é capaz, de fazer o ser espiritual mais necessitado feliz com a Sua presença, de penetrar na sombra mais escura como a luz mais brilhante e de habitar na mesma encarnação entre pessoas que se tornaram sem amor como o amor mais puro.... Isto é incompreensível para as pessoas porque elas, sendo insuficientemente capazes de amar a si mesmas, não podem sequer começar a medir o amor de Deus; é incompreensível para elas porque também não sabem o que significa o amor ter de tolerar a indelicadeza ao seu lado.... porque o amor é celestial e divino, enquanto a indelicadeza é do fundo e o divino tolera assim o satânico ao seu lado.... Pureza e luz estavam ao lado do pecado e das trevas, poder e força ao lado da impotência e fraqueza de vontade, amor e bondade ao lado do ódio dos homens, aos quais Deus desceu em Jesus.... Não só as pessoas eram fracas de acordo com o seu grau de desenvolvimento, mas a sua vida longe de Deus implicava esta fraqueza, e isto significava uma escuridão espiritual esmagadora, que foi a razão pela qual Deus se encarnou entre as pessoas, por que Ele se revestiu de uma capa terrestre para exemplificar às pessoas a vida que elas deveriam levar para se aproximarem dEle.... Ele próprio se tornou um ser humano e desceu do alto ao abismo, envolveu a sua abundância de luz com uma forma que ainda tinha substância espiritual imatura, e a forma externa imatura ainda impedia o amor divino, que se abrigou nele, de trabalhar espiritualmente, e o corpo primeiro teve que se fundir completamente no amor através da vontade do ser humano de Jesus antes que o amor divino pudesse trabalhar nele. E o homem Jesus teve de passar este teste de vontade para trabalhar e pregar na vontade de Deus.... Só agora a Deidade eterna era capaz de se expressar através Dele, que cumpriu todas as condições para que Ele pudesse se revelar Nele, para que Ele pudesse falar através Dele a pessoas que de outra forma não poderiam mais ouvir a voz divina, porque tinham se distanciado completamente de Deus. Por isso Deus veio à Terra, às pessoas, porque Sua Palavra não foi mais recebida por elas e Ele quis fazê-las felizes com Sua Palavra novamente.... E por isso assumiu uma forma humana para se sentir como um ser humano, para trabalhar como um ser humano e assim também para atingir a maturidade espiritual, de modo que o amor de Deus se instalasse n'Ele e o capacitasse a realizar feitos extraordinários. Ele queria mostrar às pessoas o caminho da ascensão, que todo ser humano tem de percorrer para se tornar como Ele já na Terra...._>Amém
Prevajalci