Ne obstaja večji problem od Kristusovega učlovečenja.... Ta problem pa kljub najboljši volji in povezanosti z Bogom ne bo mogel biti rešen, vse dokler človek prebiva na Zemlji. Namreč ogromna je milost, da Bog daje ljudem razlago na njim dojemljiv način; da jim daje razlago o pomenu dela odrešenja, da tako ne gredo mimo, brez da ne bi bili ganjeni z največjim delom milosti.... vendar pa vse te razlage ne zadostujejo za to, da si je učlovečenje Boga v človeku Jezusu mogoče zamisliti; to je bilo namreč delo Božanske Ljubezni, za katerega pa ljudje še nimajo nikakršnega merila, ker ne poznajo kraljestva svetlobe in zato ne morejo imeti nikakršne predstave, v kako nizko stopnjo razvoja se je utelesilo večno Božanstvo in kako je zato potrebno ceniti to utelešenje. Učlovečenje Kristusa je torej delo milosti, katerega se z največjo Božjo Ljubeznijo ne da več prekositi. On je dokaz najglobljega sočutja/usmiljenja in največje pripravljenosti za pomoč, za katero je neko bitje sposobno, da z Njegovo prisotnostjo osreči duhovno v največji težavi; da kot najjasnejša svetloba stopi v mračno senco in da kot najčistejša Ljubezen prebiva v enakem utelešenju med ljudmi, kateri so postali brez Ljubezni in neusmiljeni. To ljudem ni razumljivo, ker oni, ker sami niso dovolj sposobni ljubiti, ne morejo niti približno izmeriti Božje Ljubezni; ona je njim nedojemljiva, ker oni niti ne vedo, kaj za Ljubezen pomeni, da mora poleg Sebe prenašati brezčutnost.... Ljubezen je namreč nebeška in Božanska, medtem ko je brezčutnost iz brezna (pekla), tako da Božansko poleg Sebe prenaša (trpi) satansko.... Čistoča in svetloba sta prebivali poleg greha in teme, moč in sila poleg nemoči ter šibkosti volje, Ljubezen in dobrota poleg sovraštva ljudi, h katerim se je Bog spustil v Jezusu.... In ne samo to, da so bili ljudje šibki zaradi njihove stopnje razvoja, ampak je njihovo od Boga oddaljeno življenje za seboj potegnilo to šibkost, kar pa je pomenilo ogromno duhovno temo, katera je bila razlog, da se je Bog utelesil med ljudmi; da je se je On odel z zemeljskim ovojem, da bi za ljudi živel primer življenja, katerega bi tudi oni morali živeti, da bi se Mu približali.... On Sam je postal človek in se je iz višine spustil v brezno. On je Svojo polnost svetlobe ogrnil s formo, katera je sama kot substanco vsebovala še nezrelo duhovno. Ta nezrela zunanja oblika je pri duhovnem delovanju še vedno ovirala Božansko Ljubezen, katera je bila v njej zakrita, tako da se je telo preko volje človeka Jezusa moralo popolnoma absorbirati v Ljubezen, preden je Božanska Ljubezen v Njem lahko delovala. Človek Jezus pa je moral prestati ta izpit volje, da bi sedaj deloval in oznanjal v Bogu enaki volji.... Šele sedaj se je večno Božanstvo lahko izrazilo preko Njega, Kateri je izpolnil vse pogoje, da bi se Ono Sámo lahko v Njem razodelo (manifestiralo, prikazalo); da je tako skozi Njega lahko govorilo ljudem, kateri drugače sploh niso bili več sposobni slišati Božanskega glasu, ker so bili popolnoma oddaljeni od Boga. Zaradi tega je Bog prišel na Zemljo k ljudem, ker Njegova Beseda ni več našla pristopa do njih, On pa jih je s Svojo Besedo želel ponovno osrečiti.... In zato je On sprejel človeško obliko, da bi se počutil kot človek in tudi zato, da bi dosegel duhovno zrelost na način, da se Božja Ljubezen nastani v Njem in Ga usposobi za neverjetna (izjemna) dela. On je ljudem želel pokazati pot navzgor (v višine), katero pa mora prehoditi vsak človek, da bi že na Zemlji postal Njemu podoben.
AMEN
PrevajalciThere is no greater problem than the incarnation of Christ.... This problem cannot be solved despite the best will and closeness to God as long as man dwells on earth. It is an immense grace that God gives people information in the most comprehensible way in order to make the significance of the work of redemption clear to them so that they do not pass by the greatest work of grace untouched.... Yet all these explanations are not enough to make the incarnation of God in Jesus comprehensible, for it was an act of divine love for which people still have no standard because they do not know the kingdom of light and therefore cannot imagine at what low level of development the eternal deity embodied Himself and how this embodiment should therefore be assessed. The incarnation of Christ is also an act of grace that can no longer be surpassed by the greatest love of God. It is proof of the deepest compassion and greatest willingness to help, of which a being is capable of making the spiritual being in greatest need happy with His presence, to step into the darkest shadow as the brightest light and to dwell in the same embodiment among people who have become loveless as purest love.... This is incomprehensible to people because they, as themselves only insufficiently capable of love, cannot even begin to measure God's love; it is incomprehensible to them because they also do not know what it means for love to have to tolerate lovelessness next to itself.... because love is heavenly and divine, while lovelessness is from the depths and the divine therefore tolerates the satanic next to itself.... Purity and light were next to sin and darkness, power and strength next to powerlessness and weakness of will, love and goodness next to the hatred of men, to whom God descended in Jesus.... Not only that people were weak according to their degree of development, but their life far from God entailed this weakness, and this meant an immense spiritual darkness, which was the reason that God embodied Himself among people, that He clothed Himself with an earthly cover in order to exemplify to people the life they should lead in order to come close to Him.... He became a human being Himself and descended from above to the abyss, He clothed His fullness of light in a form which itself still had immature spiritual substance, and the immature external form still prevented the divine love, which sheltered itself within it, from working spiritually, and the body first had to be completely absorbed by love through the will of Jesus' human being before divine love could take effect in it. And the man Jesus had to pass this test of will in order to now work and preach in the will of God.... Only then could the eternal deity express Itself through Him, Who fulfilled all conditions so that He could reveal Himself in Him, so that He could speak through Him to people who otherwise could no longer hear the divine voice because they had completely distanced themselves from God. This is why God came to earth, to people, because His word was no longer received by them and He wanted to make them happy again with His word.... And that is why He took on a human form in order to feel like a human being, to work like a human being and thus also to reach spiritual maturity so that God's love would take up residence in Him and enable Him to do extraordinary deeds. He wanted to show people the path to the heights, which every human being must take in order to conform to Him already on earth....
amen
Prevajalci