Potrebno je obsoditi vsako duhovno prisilo, ker dejavnost človeškega bitja, ki izhaja iz nje, s strani Boga ne more biti cenjena. Edino popolna svoboda volje določa vrednost človekovih dejavnosti. Oni morajo biti glede na to obveščeni o Kristusovem učenju. Vendar pa se jim tega ne sme postaviti kot obveznost (ne sme se jih prisiliti), da živijo določen način življenja zaradi pravil in predpisov, katerih se bodo potem držali v poslušnosti in zaradi običaja. Zagotovo velja, da morajo biti ljudje vzgojeni in podučeni v pravilnem razmišljanju ter obnašanju, vendar pa jim mora biti pokazana pravičnost ali nepravičnost njihovih delovanj. Potrebno jim je svetovati, da prakticirajo Ljubezen; toda oni nikoli ne bi smeli biti prisiljeni na delovanja s pomočjo pravil, ki niso v skladu z njihovo notranjo voljo.
Potrebno je izvajati edino zapoved Ljubezni in jo glede na to obenem tudi poučevati.... namreč vsak, ki izpolni zapovedi Ljubezni, oblikuje svoje srce tako, da bo ono samo od sebe želelo izvajati tiste stvari, ki so v skladu z Božjo voljo. Torej zapovedi, ki človeka obvezujejo (prisiljujejo), da se v svojem življenju obnaša na določen način, celo če tudi neuspeh pri njihovem izvajanju ne prikazuje brezčutnosti do drugih ljudi, niso dane s strani Boga oz. one so izven (niso del) Kristusovega učenja, ker to učenje govori edinole o Ljubezni, katera pa nima za cilj tega, da bi uresničila izpolnitev Božanskih zapovedi s pomočjo zunanje sile.
Človeško bitje mora imeti možnost, da se(be) oblikuje v največji svobodi volje, da bo ta preobrazba razmišljanja veljala za vekomaj. Torej svoboda volje je omejena, čim ta preobrazba zahteva podložnost (omejenost svobode). Vsako dobro delo, ki ne izhaja iz srca oz. ki ni uresničeno s pomočjo notranje spodbude za izvajanje dela Ljubezni, bo cenjeno edino kot takšno, kakršno tudi je.... (zgolj) neko izvajanje obveznosti brez topline srca. In obstaja velika nevarnost, da bo človeško bitje usmerjalo premalo pozornosti na sebe, na svoje misli in delovanja. On namreč verjame, da je naredil vse, kar je potrebno narediti na Zemlji; to verovanje pa ima svoje temelje v zapovedih, katere so ljudje dodali Kristusovemu učenju. Edino Božansko učenje Ljubezni mora biti vzeto kot Kristusovo učenje, toda nikoli s strani ljudi določene zapovedi, katere imajo za svoj cilj ustvariti vse drugo, razen ravno teh resničnih delovanj Ljubezni....
Kjer se poučuje Ljubezen, tam mora biti Ljubezen tudi prakticirana; toda delovanja (akcije, aktivnosti) Ljubezni je potrebno dojeti kot vse tisto, kar prinaša koristi drugim ljudem. Tako se od človeškega bitja pričakuje edino to, da dela dobro svojemu bližnjemu; in glede na to bo Božansko učenje Ljubezni od ljudi zahtevalo edino izpolnjevanje tistih zahtev, ki ščitijo bližnje pred tem, da jih ne prizadenejo oz. ki jim prinašajo koristi. Ko človeško bitje vzame v poštev koristi svojega bližnjega, on živi znotraj Ljubezni, ker ga ona spodbuja, da pomaga drugim ljudem. To je resnično delovanje Ljubezni, katerega Bog zahteva od ljudi in katerega je Jezus Kristus prakticiral na Zemlji. Če se od ljudi zahteva nekaj, četudi neuspeh pri uresničitvi na nikakršen način ne škoduje ali prizadene drugih ljudi, potem je to zaradi zakonov, katere so določili ljudje, toda katerih se ne bi smelo mešati s Kristusovim učenjem.
Vendar pa obstaja velika nevarnost, da bodo zapovedi Ljubezni zanemarjene in da se bo dalo prednost tistim, ki so jih dodali ljudje, in da smisel ter vrednost Kristusovega učenja Ljubezni ne bodo prepoznani, o čemer pričuje dejstvo, da človeštvo, ki je nepodučeno o njegovi resnični (pravi) vrednosti, želi povsem zamenjati Kristusovo učenje Ljubezni.... ono namreč več pozornosti daje zapovedim, katere pa bolj ali manj zasužnjujejo človeško bitje, ker one zanj predstavljajo duhovno prisilo. To (Kristusovo učenje) je svetu v napoto; in sedaj ima (svet) namen, da se bori proti in da zamenja vse, vključno s čistim Kristusovim učenjem Ljubezni, katero pa edino oznanja Ljubezen. Vse, kar so ljudje dodali Božanskemu učenju Ljubezni, je bilo narejeno izključno zato, da bi se čisto Kristusovo učenje pomešalo z zmoto; to je namreč odmik od tega, kar je Jezus Kristus zapustil ljudem kot Njegovo Delo. Čeprav pa bo ostalo edino to, kar je po Božji volji.... toda človeško delo bo prešlo.
AMEN
PrevajalciToda coerção espiritual é para ser condenada, pois o que uma pessoa faz a partir de tais não pode ser valorizado diante de Deus. Somente a completa liberdade de vontade determina o valor das ações das pessoas e, portanto, somente o ensinamento de Cristo deve ser proclamado a elas, não um determinado modo de vida tornado obrigatório através de mandamentos e regulamentos, os quais elas então obedecem de forma devida e habitual. As pessoas devem certamente ser educadas para pensar e agir corretamente, mas somente o certo ou errado de suas ações pode ser apresentado a elas; elas devem ser admoestadas a praticar o amor, mas nunca devem ser incitadas por mandamentos a agir de uma forma que não corresponda à sua vontade interior. Somente o mandamento do amor deve ser observado e, portanto, também ensinado.... para quem cumpre o mandamento do amor forma o seu coração de tal forma que, então, ele quererá fazer tudo de sua própria vontade que corresponda à vontade de Deus. Os mandamentos, porém, que levam o ser humano a levar um certo modo de vida, mas cujo não cumprimento não significa indelicadeza para com o próximo não são dados por Deus, ou seja, estão fora do ensinamento de Cristo, pois este é apenas um ensinamento que prega o amor, mas que não procura alcançar o cumprimento dos mandamentos divinos do amor através da coerção externa. O ser humano deve ser capaz de se moldar em plena liberdade de vontade para que esta transformação do pensamento seja de valor para a eternidade. No entanto, a liberdade de vontade é restringida assim que essa transformação é exigida de forma apropriada. Toda boa ação que não nasce no coração, ou seja, que não tenha sido realizada pelo impulso interior de amar, só é valorizada como o que realmente é.... como um cumprimento do dever sem calor de coração. E há um grande perigo de que o ser humano dê muito pouca importância aos seus pensamentos e ações, porque acredita ter feito o que é suposto fazer na Terra, e esta crença é fundada nos mandamentos que foram acrescentados ao ensinamento de Cristo pelos seres humanos. O ensinamento divino do amor deve ser entendido apenas pelo ensinamento de Cristo, mas nunca por mandamentos humanamente emitidos que visam algo que não seja apenas a verdadeira atividade do amor....
Onde o amor é ensinado, o amor também deve ser praticado, e pela atividade amorosa tudo deve ser compreendido que serve ao próximo para o melhor. Assim, o ser humano só é obrigado a fazer o bem ao seu semelhante, e, portanto, o ensinamento divino do amor só fará tais exigências às pessoas que protegem o seu semelhante do mal ou lhe trazem uma vantagem. Se o ser humano está preocupado com o bem-estar do seu semelhante, ele está apaixonado, pois isso o impele a estar ao serviço do seu semelhante, e essa é a verdadeira atividade de amor que Deus exige das pessoas e que Jesus Cristo praticou constantemente na Terra. No entanto, se algo é exigido das pessoas cujo não cumprimento não prejudique ou prejudique de forma alguma o semelhante, então estas são regulamentações emitidas por pessoas que não devem ser confundidas com o ensinamento de amor de Cristo. Mas há um grande perigo de que os mandamentos do amor sejam ignorados por causa desses mandamentos humanamente acrescentados e que o ensino do amor de Cristo não seja reconhecido no seu significado, que resulta do fato de que a humanidade quer suprimir completamente o ensino do amor de Cristo na sua ignorância do seu verdadeiro valor. Pois concentra mais a sua atenção nos mandamentos que, até certo ponto, tornam o ser humano desobrigado, pois significam para ele um constrangimento espiritual. O mundo se ofende com isso e agora procura lutar e suprimir tudo, até mesmo o puro ensinamento de Cristo que só prega o amor. Tudo o que as pessoas acrescentam ao ensinamento divino do amor tem apenas a intenção de impor com erro o puro ensinamento de Cristo, pois se desvia do que Jesus Cristo deixou às pessoas como Sua obra. Mas só o que é de Deus permanecerá.... mas o trabalho do homem falecerá...._>Amém
Prevajalci