Primerjaj objavo s prevodom

Več prevodov Naključna objava:

DUHOVNA PRISILA.... ČLOVEŠKE ZAPOVEDI.... BORBA S KRISTUSOVIM UČENJEM LJUBEZNI....

Potrebno je obsoditi vsako duhovno prisilo, ker dejavnost človeškega bitja, ki izhaja iz nje, s strani Boga ne more biti cenjena. Edino popolna svoboda volje določa vrednost človekovih dejavnosti. Oni morajo biti glede na to obveščeni o Kristusovem učenju. Vendar pa se jim tega ne sme postaviti kot obveznost (ne sme se jih prisiliti), da živijo določen način življenja zaradi pravil in predpisov, katerih se bodo potem držali v poslušnosti in zaradi običaja. Zagotovo velja, da morajo biti ljudje vzgojeni in podučeni v pravilnem razmišljanju ter obnašanju, vendar pa jim mora biti pokazana pravičnost ali nepravičnost njihovih delovanj. Potrebno jim je svetovati, da prakticirajo Ljubezen; toda oni nikoli ne bi smeli biti prisiljeni na delovanja s pomočjo pravil, ki niso v skladu z njihovo notranjo voljo.

Potrebno je izvajati edino zapoved Ljubezni in jo glede na to obenem tudi poučevati.... namreč vsak, ki izpolni zapovedi Ljubezni, oblikuje svoje srce tako, da bo ono samo od sebe želelo izvajati tiste stvari, ki so v skladu z Božjo voljo. Torej zapovedi, ki človeka obvezujejo (prisiljujejo), da se v svojem življenju obnaša na določen način, celo če tudi neuspeh pri njihovem izvajanju ne prikazuje brezčutnosti do drugih ljudi, niso dane s strani Boga oz. one so izven (niso del) Kristusovega učenja, ker to učenje govori edinole o Ljubezni, katera pa nima za cilj tega, da bi uresničila izpolnitev Božanskih zapovedi s pomočjo zunanje sile.

Človeško bitje mora imeti možnost, da se(be) oblikuje v največji svobodi volje, da bo ta preobrazba razmišljanja veljala za vekomaj. Torej svoboda volje je omejena, čim ta preobrazba zahteva podložnost (omejenost svobode). Vsako dobro delo, ki ne izhaja iz srca oz. ki ni uresničeno s pomočjo notranje spodbude za izvajanje dela Ljubezni, bo cenjeno edino kot takšno, kakršno tudi je.... (zgolj) neko izvajanje obveznosti brez topline srca. In obstaja velika nevarnost, da bo človeško bitje usmerjalo premalo pozornosti na sebe, na svoje misli in delovanja. On namreč verjame, da je naredil vse, kar je potrebno narediti na Zemlji; to verovanje pa ima svoje temelje v zapovedih, katere so ljudje dodali Kristusovemu učenju. Edino Božansko učenje Ljubezni mora biti vzeto kot Kristusovo učenje, toda nikoli s strani ljudi določene zapovedi, katere imajo za svoj cilj ustvariti vse drugo, razen ravno teh resničnih delovanj Ljubezni....

Kjer se poučuje Ljubezen, tam mora biti Ljubezen tudi prakticirana; toda delovanja (akcije, aktivnosti) Ljubezni je potrebno dojeti kot vse tisto, kar prinaša koristi drugim ljudem. Tako se od človeškega bitja pričakuje edino to, da dela dobro svojemu bližnjemu; in glede na to bo Božansko učenje Ljubezni od ljudi zahtevalo edino izpolnjevanje tistih zahtev, ki ščitijo bližnje pred tem, da jih ne prizadenejo oz. ki jim prinašajo koristi. Ko človeško bitje vzame v poštev koristi svojega bližnjega, on živi znotraj Ljubezni, ker ga ona spodbuja, da pomaga drugim ljudem. To je resnično delovanje Ljubezni, katerega Bog zahteva od ljudi in katerega je Jezus Kristus prakticiral na Zemlji. Če se od ljudi zahteva nekaj, četudi neuspeh pri uresničitvi na nikakršen način ne škoduje ali prizadene drugih ljudi, potem je to zaradi zakonov, katere so določili ljudje, toda katerih se ne bi smelo mešati s Kristusovim učenjem.

Vendar pa obstaja velika nevarnost, da bodo zapovedi Ljubezni zanemarjene in da se bo dalo prednost tistim, ki so jih dodali ljudje, in da smisel ter vrednost Kristusovega učenja Ljubezni ne bodo prepoznani, o čemer pričuje dejstvo, da človeštvo, ki je nepodučeno o njegovi resnični (pravi) vrednosti, želi povsem zamenjati Kristusovo učenje Ljubezni.... ono namreč več pozornosti daje zapovedim, katere pa bolj ali manj zasužnjujejo človeško bitje, ker one zanj predstavljajo duhovno prisilo. To (Kristusovo učenje) je svetu v napoto; in sedaj ima (svet) namen, da se bori proti in da zamenja vse, vključno s čistim Kristusovim učenjem Ljubezni, katero pa edino oznanja Ljubezen. Vse, kar so ljudje dodali Božanskemu učenju Ljubezni, je bilo narejeno izključno zato, da bi se čisto Kristusovo učenje pomešalo z zmoto; to je namreč odmik od tega, kar je Jezus Kristus zapustil ljudem kot Njegovo Delo. Čeprav pa bo ostalo edino to, kar je po Božji volji.... toda človeško delo bo prešlo.

AMEN

Prevajalci
Prevod: Lorens Novosel

Geistiger Zwang.... Menschliche Gebote.... Bekämpfen der Lehre Christi....

Jeder geistige Zwang ist zu verurteilen, denn was der Mensch aus solchem heraus tut, kann nicht gewertet werden vor Gott. Nur vollste Willensfreiheit bestimmt den Wert des Handelns der Menschen, und darum soll ihnen nur die Lehre Christi verkündet werden, nicht aber durch Gebote und Vorschriften ihnen eine bestimmte Lebensführung zur Pflicht gemacht werden, denen sie dann pflicht- und gewohnheitsmäßig nachkommen. Es sollen die Menschen wohl zu rechtem Denken und Handeln erzogen werden, es darf ihnen aber immer nur das Rechte oder Falsche ihres Handelns vorgestellt werden; sie müssen ermahnt werden, Liebe zu üben, aber niemals dürfen sie durch Gebote zu Handlungen gedrängt werden, die ihrem inneren Willen nicht entsprechen. Nur das Gebot der Liebe soll beachtet und daher auch gelehrt werden.... denn wer das Gebot der Liebe erfüllt, der bildet sein Herz so, daß es nun von selbst alles tun will, was dem Willen Gottes entspricht. Gebote aber, die den Menschen zu einer bestimmten Lebensführung veranlassen, deren Nichterfüllung aber keine Lieblosigkeit dem Mitmenschen gegenüber bedeutet, sind nicht von Gott gegeben, d.h., sie stehen außerhalb der Lehre Christi, denn diese ist nur eine Lehre, die Liebe predigt, die aber nicht durch äußeren Zwang eine Erfüllung der göttlichen Liebesgebote zu erreichen sucht. In vollster Willensfreiheit muß der Mensch sich gestalten können, soll diese Umgestaltung des Denkens von Wert sein für die Ewigkeit. Die Willensfreiheit wird aber beschränkt, sowie diese Umgestaltung pflichtgemäß gefordert wird. Jede gute Tat, die nicht im Herzen geboren ist, d.h., die nicht der innere Drang zur Liebetätigkeit vollbringen ließ, wird nur als das gewertet, was sie in Wirklichkeit ist.... als eine Pflichterfüllung ohne Wärme des Herzens. Und es besteht die große Gefahr, daß der Mensch sich zu wenig Rechenschaft ablegt über sein Denken und Handeln, weil er glaubt, das getan zu haben, was er auf Erden tun soll, und dieser Glaube begründet ist in den Geboten, die menschlicherseits der Lehre Christi hinzugefügt wurden. Die göttliche Liebelehre allein ist unter der Lehre Christi zu verstehen, niemals aber menschlich erlassene Gebote, die etwas anderes bezwecken als nur wahre Liebetätigkeit....

Wo Liebe gelehrt wird, muß auch Liebe geübt werden, und unter Liebeswirken ist alles zu verstehen, was dem Mitmenschen zum Besten dient. Also wird von dem Menschen nur verlangt, seinem Mitmenschen Gutes zu erweisen, und es wird daher die göttliche Liebelehre nur solche Anforderungen an die Menschen stellen, die den Mitmenschen vor Schaden bewahren oder ihm Vorteil einträgt. Ist der Mensch für das Wohl des Mitmenschen bedacht, so steht er in der Liebe, denn diese treibt ihn dazu, sich dienend für den Mitmenschen einzusetzen, und es ist dies das wahre Liebeswirken, das Gott von den Menschen verlangt und das Jesus Christus auf Erden ständig geübt hat. Wird jedoch von den Menschen etwas verlangt, dessen Nichterfüllen den Mitmenschen in keiner Weise schädigt oder verletzt, dann sind dies von Menschen erlassene Bestimmungen, die mit der Liebelehre Christi nicht zu verwechseln sind. Es besteht aber die große Gefahr, daß die Liebegebote unbeachtet gelassen werden dieser menschlich hinzugefügten Gebote wegen und daß die Liebelehre Christi nicht in ihrer Bedeutung erkannt wird, was daraus hervorgeht, daß die Menschheit die Liebelehre Christi gänzlich verdrängen will in ihrer Unkenntnis über deren wahren Wert. Denn sie richtet ihr Augenmerk mehr auf die Gebote, die den Menschen gewissermaßen unfrei machen, da sie einen geistigen Zwang für ihn bedeuten. Daran nimmt die Welt Anstoß und sucht nun alles zu bekämpfen und zu verdrängen, auch die reine Lehre Christi, die nur Liebe predigt. Alles, was von Menschen der göttlichen Liebelehre hinzugefügt wurde, ist nur dazu angetan, die reine Lehre Christi zu durchsetzen mit Irrtum, denn es weicht davon ab, was Jesus Christus als Sein Werk den Menschen hinterlassen hat. Bestehen bleibt aber nur, was von Gott ist.... doch Menschenwerk wird vergehen....

Amen

Prevajalci
This is an original publication by Bertha Dudde