Vsak človek, ki se bo upiral poslušati Božjo besedo, bo ostal v temi duha, kajti ko sem Jaz to pridigal ljudem na Zemlji, so prejeli luč z nebes. Zdaj pa je čas postal veliko hujši.... Skoraj ni človeka na Zemlji, ki ne bi bil seznanjen s pravim naukom, pa vendar si večina pred tem naukom zapre svoja srca in ušesa in zna govoriti le o nebrzdanem uživanju življenja. In zato Moj nauk ostaja od njih tako oddaljen in nerazumljiv, kajti že najmanjši namig na omejevanje njihovega uživanja v življenju jih dela nejevoljne in bi radi vse zavrnili in zanikali. Vendar ima tudi Božja moč svoja sredstva, saj vedno zasleduje isti cilj in zato noče prepustiti nobenega zemeljskega otroka usodi, ki si jo je izbral. Seveda ljudje to imenujejo prisilni ukrepi, ki so v popolnem nasprotju z njihovimi željami, zato svobodne volje ne priznavajo brezpogojno.... Vsekakor pa morajo razmisliti, v kolikšni meri so sami odgovorni za to, kar sedaj dojemajo kot prisilo, in kako zlahka se ji lahko z le malo dobre volje izognejo. Vedno bi lahko ostali v istem odnosu kot otrok do svojega očeta, ki jim prav tako želi le zagotoviti vse udobje in čigar ostrine ne bi nikoli izkusili, dokler ostanejo blizu očetu in jih nanj veže globoka ljubezen.
Na enak način vlada nebeški Oče in oddaljuje od svojih otrok, ki ga ljubijo in se jim gnusijo vsakršne krivice, vse zlo, zatiranje in mučenje. K takšnim ukrepom se zateče le, ko je ta odnos utrpel udarec in zemeljski otrok zdaj ravna v nasprotju z Očetovimi navodili, čeprav jih ljubi in jim želi podariti vse, kar razveseljuje otrokovo srce. Vsak otrok ima pravico do blagoslovov vere in ljubezni.... če jih ne sprejmejo, če celo očitno ravnajo v nasprotju z njimi in jih ne upoštevajo, mora kot protiukrep na zemeljske ljudi priti vse tisto, kar se potem občuti kot prisila.... Takrat človek verjame, da je v stvarstvo postavljen popolnoma nesvoboden.... in za vse je kriv sam in njegovo otrdelo srce.
In tako so prav ti ljudje najbolj izpostavljeni skušnjavi, da se odrečejo odgovornosti, vedno z dobrim izgovorom, da so prisiljeni izvesti vse, kar pa so le posledice njihovih prejšnjih napačnih dejanj. Vsakemu človeku je dana možnost, da svobodno izbere drugačno pot od tiste, po kateri je šel ali hodi.... in kdo ga pri tem ovira.... toda ravno zato, ker je menil, da je to dobro, se je odločil za to pot, in tako bo tudi učinek njegovega ravnanja vedno tak, kot je bila človekova želja in volja.... Ko je spoznal, da je uspeh drugačen, kot si je želel, bi rad krivdo za svoj domnevni neuspeh pripisal drugi sili, da mu ne bilo treba sebe priznati kot avtorja tega neuspeha.
Tisti, ki se trudi v sebi iskati počelo vseh dogodkov, ki ga zadevajo, bo zelo kmalu prišel do drugačnega mišljenja o »usodi«. Čeprav so človeku poti, ki jih mora prehoditi (pot mesa na Zemlji), vnaprej določene, je vse njegovo delovanje prepuščeno njegovi svobodni volji, tako da lahko vsak v vsaki življenjski situaciji zase oziroma za svojo dušo poišče pravo hrano, ki zagotavlja njegov duhovno rast. In tako noben dogodek v življenju ne bo duše nikoli oviral.... ampak človek bo vedno prispeval k temu, ali bo imel vsak dogodek ugoden ali neugoden vpliv na dušo.... in tako si človek nikoli več ne more želeti, da bi bila zrelost njegove duše odvisna od življenjskih okoliščin, ki so mu dodeljene in ki same po sebi niso niti najmanj odločilne za to, kar človek misli najgloblje v svojem srcu.... čuti.... in želi.... Samo mišljenje, čutenje in volja človeku omogočajo zorenje duše, vse razmere, ki ga obdajajo, pa so namenjene le temu, da mišljenje, čutenje in volja dosežejo najvišjo stopnjo razvoja, da se človek lahko svobodno odloča.... Ne pa da je človek prisiljen ravnati drugače, kot mu narekuje njegova volja.
To vsekakor velja za čisto zemeljsko dejavnost, nikakor pa za notranje življenje, ki si ga lahko vsak človek oblikuje po lastni presoji. Edina razlika je v tem, da mora sam nositi posledice, če njegovo mišljenje, čutenje in hotenje kršijo božanski red. Za to je Bog dal ljudem razum, da lahko (to) prepoznajo.... in vedno znova opozorila tam, kjer se zemeljsko dete lahko izgubi....
Amen.
PrevajalciQualquer um que se recusar a ouvir a Palavra de Deus permanecerá em longas trevas espirituais, pois quando eu preguei isto às pessoas na Terra, elas receberam luz dos céus. Mas agora o tempo tornou-se muito pior.... Quase não há pessoa na Terra que não seja oferecida o verdadeiro ensinamento, e ainda assim a maioria fecha seus corações e ouvidos a esse ensinamento e só sabe falar sobre o gozo desinibido da vida. E é por isso que Meu ensinamento permanece tão distante e incompreensível para eles, porque o menor indício de uma restrição de seu gozo da vida os faz não querer e querer rejeitar e negar tudo. Mas o poder divino também tem os seus meios, pois só persegue sempre o mesmo fim e, portanto, não quer abandonar nenhuma criança terrena ao seu destino escolhido. Embora as pessoas chamem a isto medidas coercivas que contrariam completamente o desejo que lhes apela, e por isso não reconhecem de todo o coração o livre arbítrio.... Mas eles devem, no entanto, considerar até que ponto têm de culpar a si próprios por tudo o que agora sentem como compulsão, e quão facilmente também podem escapar dela com apenas alguma boa vontade. Eles poderiam sempre permanecer na mesma relação que uma criança com seu pai, que afinal só quer dar-lhes todo o conforto e cuja dureza nunca sentiriam enquanto quisessem estar intimamente ligados ao pai e o amor íntimo os une a ambos. O Pai celeste também age assim e afasta de Seus filhos todo mal, opressão e tormento, que O amam e detestam toda injustiça, e só aplica esses meios quando essa relação sofreu um golpe e o filho terreno agora age contra as instruções do Pai, que ainda assim o ama e gostaria de lhe dar tudo o que encanta o coração da criança. Toda criança tem direito às bênçãos da fé e do amor, se não as aceita, se age contra elas e as desconsidera, então tudo deve vir sobre o ser humano terreno como uma contramedida, que é então sentida como compulsão.... Então o ser humano acredita ter sido colocado na criação de uma forma totalmente despropositada.... e tem apenas a si próprio a culpa e o seu coração endurecido. E assim são precisamente estas pessoas que mais provavelmente cairão em tentação de se absolverem da responsabilidade, sempre com a boa desculpa de serem obrigadas a levar a cabo tudo, que, no entanto, são sempre apenas os efeitos das suas anteriores acções erradas. A cada ser humano é dada a oportunidade de escolher livremente também um caminho diferente do que ele fez ou está fazendo.... quem o está impedindo de fazer isso? Mas ele escolheu precisamente este caminho porque pensou que era bom, e assim o efeito das suas acções será sempre como era o desejo e a vontade do ser humano.... Se ele então percebeu que o sucesso é diferente do que ele queria, então ele agora gostaria de culpar outro poder pelo seu suposto fracasso para não ter que se reconhecer como o autor do mesmo. Quem fizer um esforço para procurar em si mesmo o ponto de partida de todos os acontecimentos que lhe dizem respeito, muito em breve terá uma opinião diferente sobre o "destino". Embora os caminhos que ele tem de tomar estejam marcados para ele, toda a acção lhe é deixada livremente, para que todos possam ir buscar o alimento certo para si ou para a sua alma em cada situação da vida, o que garantirá a sua ascensão espiritual. E assim nenhum evento na vida terá de ser de alguma forma obstrutivo para a alma.... mas o ser humano contribuirá sempre para que cada acontecimento tenha uma influência favorável ou desfavorável sobre a.... alma e, portanto, o ser humano nunca poderá querer fazer depender o grau de maturidade da sua alma da situação da vida que lhe é atribuída, o que por si só não é o menos decisivo para o que o ser humano no seu íntimo pensa.... feel.... e wants.... Só o pensar, o sentir e o querer do ser humano trazem a maturação da alma, mas todas as circunstâncias que o rodeiam só são capazes de trazer o pensar, o sentir e o querer ao mais alto desenvolvimento, para que o ser humano possa decidir livremente..... Mas não que o ser humano seja forçado a agir de forma diferente do que a sua vontade prescreve. Isso certamente pode ser aplicado à atividade puramente terrena, mas nunca à vida interior, que cada ser humano pode formar a seu próprio critério. A única diferença é que ele tem que suportar as consequências, mesmo que seu pensamento, sentimento e desejo viole a ordem divina. Pois Deus deu às pessoas o intelecto para que pudessem reconhecer.... e de novo e de novo para dar dicas onde a criança terrestre ameaça se desviar....
Amém
Prevajalci