Vsak človek, ki se bo upiral poslušati Božjo besedo, bo ostal v temi duha, kajti ko sem Jaz to pridigal ljudem na Zemlji, so prejeli luč z nebes. Zdaj pa je čas postal veliko hujši.... Skoraj ni človeka na Zemlji, ki ne bi bil seznanjen s pravim naukom, pa vendar si večina pred tem naukom zapre svoja srca in ušesa in zna govoriti le o nebrzdanem uživanju življenja. In zato Moj nauk ostaja od njih tako oddaljen in nerazumljiv, kajti že najmanjši namig na omejevanje njihovega uživanja v življenju jih dela nejevoljne in bi radi vse zavrnili in zanikali. Vendar ima tudi Božja moč svoja sredstva, saj vedno zasleduje isti cilj in zato noče prepustiti nobenega zemeljskega otroka usodi, ki si jo je izbral. Seveda ljudje to imenujejo prisilni ukrepi, ki so v popolnem nasprotju z njihovimi željami, zato svobodne volje ne priznavajo brezpogojno.... Vsekakor pa morajo razmisliti, v kolikšni meri so sami odgovorni za to, kar sedaj dojemajo kot prisilo, in kako zlahka se ji lahko z le malo dobre volje izognejo. Vedno bi lahko ostali v istem odnosu kot otrok do svojega očeta, ki jim prav tako želi le zagotoviti vse udobje in čigar ostrine ne bi nikoli izkusili, dokler ostanejo blizu očetu in jih nanj veže globoka ljubezen.
Na enak način vlada nebeški Oče in oddaljuje od svojih otrok, ki ga ljubijo in se jim gnusijo vsakršne krivice, vse zlo, zatiranje in mučenje. K takšnim ukrepom se zateče le, ko je ta odnos utrpel udarec in zemeljski otrok zdaj ravna v nasprotju z Očetovimi navodili, čeprav jih ljubi in jim želi podariti vse, kar razveseljuje otrokovo srce. Vsak otrok ima pravico do blagoslovov vere in ljubezni.... če jih ne sprejmejo, če celo očitno ravnajo v nasprotju z njimi in jih ne upoštevajo, mora kot protiukrep na zemeljske ljudi priti vse tisto, kar se potem občuti kot prisila.... Takrat človek verjame, da je v stvarstvo postavljen popolnoma nesvoboden.... in za vse je kriv sam in njegovo otrdelo srce.
In tako so prav ti ljudje najbolj izpostavljeni skušnjavi, da se odrečejo odgovornosti, vedno z dobrim izgovorom, da so prisiljeni izvesti vse, kar pa so le posledice njihovih prejšnjih napačnih dejanj. Vsakemu človeku je dana možnost, da svobodno izbere drugačno pot od tiste, po kateri je šel ali hodi.... in kdo ga pri tem ovira.... toda ravno zato, ker je menil, da je to dobro, se je odločil za to pot, in tako bo tudi učinek njegovega ravnanja vedno tak, kot je bila človekova želja in volja.... Ko je spoznal, da je uspeh drugačen, kot si je želel, bi rad krivdo za svoj domnevni neuspeh pripisal drugi sili, da mu ne bilo treba sebe priznati kot avtorja tega neuspeha.
Tisti, ki se trudi v sebi iskati počelo vseh dogodkov, ki ga zadevajo, bo zelo kmalu prišel do drugačnega mišljenja o »usodi«. Čeprav so človeku poti, ki jih mora prehoditi (pot mesa na Zemlji), vnaprej določene, je vse njegovo delovanje prepuščeno njegovi svobodni volji, tako da lahko vsak v vsaki življenjski situaciji zase oziroma za svojo dušo poišče pravo hrano, ki zagotavlja njegov duhovno rast. In tako noben dogodek v življenju ne bo duše nikoli oviral.... ampak človek bo vedno prispeval k temu, ali bo imel vsak dogodek ugoden ali neugoden vpliv na dušo.... in tako si človek nikoli več ne more želeti, da bi bila zrelost njegove duše odvisna od življenjskih okoliščin, ki so mu dodeljene in ki same po sebi niso niti najmanj odločilne za to, kar človek misli najgloblje v svojem srcu.... čuti.... in želi.... Samo mišljenje, čutenje in volja človeku omogočajo zorenje duše, vse razmere, ki ga obdajajo, pa so namenjene le temu, da mišljenje, čutenje in volja dosežejo najvišjo stopnjo razvoja, da se človek lahko svobodno odloča.... Ne pa da je človek prisiljen ravnati drugače, kot mu narekuje njegova volja.
To vsekakor velja za čisto zemeljsko dejavnost, nikakor pa za notranje življenje, ki si ga lahko vsak človek oblikuje po lastni presoji. Edina razlika je v tem, da mora sam nositi posledice, če njegovo mišljenje, čutenje in hotenje kršijo božanski red. Za to je Bog dal ljudem razum, da lahko (to) prepoznajo.... in vedno znova opozorila tam, kjer se zemeljsko dete lahko izgubi....
Amen.
PrevajalciAquellos de los hombres que se resisten de escuchar la Palabra de Dios permanecerán en una larga profundidad del espíritu, porque cuando prediqué tales cosas a los hombres en la tierra, recibieron la luz del cielo. Pero ahora el tiempo se ha empeorado bastante.... casi no hay persona en la tierra a quien no se le ofrezca la verdadera enseñanza, y a pesar de todo, la mayoría de ellos cierran sus corazones y oídos a esta enseñanza y solo saben hablar sobre el disfrute desinhibido de la vida. Y es por eso que Mi enseñanza queda tan alejada de ellos y tan incomprensible, porque el menor indicio de una restricción en su disfrute de la vida los hace reacios y por lo tanto quisieran rechazar y negar todo.
Pero ahora el poder divino también tiene sus medios porque siempre solo persigue el mismo propósito y por lo tanto no quiere dejar a ningún niño terrenal a su destino elegido. Esto es lo que la gente ahora llama medidas coercitivas, que contrarrestan por completo a sus anhelos deseados, y por lo tanto no reconocen sin reservas el libre albedrio.... Pero ellos tienen que considerar hasta qué punto hay que atribuirse todo lo que ahora sienten como una compulsión, y con qué facilidad pueden escapar de esto con solo una buena voluntad razonable.
Podrían permanecer siempre en la misma relación de un hijo con el padre, que solo quisiera brindarles todas las comodidades y cuya dureza nunca sentirían, siempre y cuando quisieran unirse íntimamente al padre y el amor íntimo une a ambos. Así también gobierna el Padre celestial y mantiene a Sus hijos que Le aman y que detestan toda injustica lejos de todo mal, opresivo y tormentoso, y solo usa esos medios cuando esta relación ha sufrido un impacto y el hijo terrenal ahora contraviene las ordenanzas del Padre, pero Quien lo ama y quiere darle todo lo que deleita el corazón del niño.
Todo niño tiene derecho a las bendiciones de la fe y el amor.... si no las acepta, u si incluso actúa obviamente en su contra y las ignora, entonces, como contramedida, todo lo que se siente como compulsión debe caer sobre el hombre de la tierra.... Entonces el ser humano cree haber sido colocado completamente sin libertad en la creación.... y tiene todo atribuirse a sí mismo y a su corazón endurecido. Y son precisamente estas personas las que tienen más probabilidades de verse tentadas a liberarse de la responsabilidad, siempre con la buena excusa de que se ven obligados a hacer todo, pero que son solo los efectos de sus malas acciones anteriores.
A cada persona se le da la oportunidad de elegir también libremente otro camino que el que ha tomado o está tomando.... ¿quién le impide hacerlo?.... Pero él ha tomado precisamente este camino porque le parecía bien, por lo que el efecto de sus acciones siempre será como era el deseo y la voluntad del hombre.... Si entonces se dio cuenta que el éxito es diferente de lo que quería, ahora le gustaría culpar a su supuesto fracaso a otro poder, para no reconocerse a sí mismo como el autor de esto. Quien trata de buscar el punto de partida de todo lo que le pasa en sí mismo, muy pronto obtendrá una opinión diferente sobre el “destino”.
Es cierto que los caminos que tiene que recorrer están trazados para el hombre, pero él mismo está libre en sus acciones, de modo que cada uno en cada situación de la vida puede obtener la alimentación adecuada para sí mismo, es decir, para su alma, la que asegura su ascenso espiritual. Y así ningún acontecimiento en la vida es de alguna manera un obstáculo para la formación del alma.... sino que el hombre mismo participará si cada acontecimiento es de influencia favorable o desfavorable para el alma.... Y así una persona nunca puede querer que el grado de madurez de su alma dependa de la situación de vida que se le asigne, que en sí misma no es en lo más mínimo decisiva para lo que una persona piensa.... siente.... y quiere en lo más íntimo de su corazón....
Solo el pensamiento, el sentimiento y la voluntad del hombre provocan la maduración del alma, pero todas las relaciones que le rodean solo son adecuadas para llevar el pensamiento, el sentimiento y la voluntad al más alto desarrollo, de modo que la persona pueda decidir libremente....
Pero no es que una persona se vea obligada a actuar de manera diferente a lo que dicta su voluntad. Esto ciertamente se puede usar en una actividad puramente terrenal, pero nunca se relaciona con la vida interior, que cada ser humano se puede formar a su propia discreción. Solo que él mismo debe soportar también las consecuencias si su pensamiento, sentimiento y voluntad violan el orden divino. Porque para esto Dios dio a los humanos el entendimiento, para que puedan reconocer.... y repetidamente indica al niño de la tierra donde corre el peligro de perderse....
Amén
Prevajalci