Oglejte si svoje stanje in spoznajte svoje grehe.... In če ste grešili, se obrnite na Gospoda s prošnjo za odpuščanje in njegovo usmiljenje.... le to je prijetno v Božjih očeh. Če pa verjamete, da bodo Boga dosegle nenehne molitve, ki ne prihajajo iz globine srca...., če menite, da Gospod odpušča le tistim, ki se v življenju zaradi privilegijev čutijo bližje Njemu...., ki so izdelali sistem, po katerem bodo vsi grehi po določenem času sistematično odpuščeni...., vas bo Gospod drugače poučil.....
Zaradi Odrešenikove božanske ljubezni ste pridobili pravico, da se svojih grehov osvobodite, če ste jih v svojem srcu iskreno prepoznali.... jih resnično obžalujete in hkrati prosite Gospoda in Odrešenika za njegovo božansko milost, da vas teh grehov osvobodi.... in da trdno sklenete, da se boste iz ljubezni do božanskega Odrešenika tem grehom izogibali. Vse, kar človek prepozna kot napačno, mora v svojem srcu tudi prezirati, in to bo posledično povzročilo, da bo v njem dozorela odločnost, da se bo izognil grehu.
Če kot otrok Očetu pokaže svojo resno namero, da ga ne želi več žalostiti s takšno žalitvijo.... če iz njegove mržnje nastane globoko kesanje in namera, da bi se izboljšal...., potem bo Gospod z ljubeznijo pritegnil skesanega grešnika k svojemu srcu in mu odpustil grehe. V svetu pa so se naturalizirali običaji in tradicije, v skladu s katerimi je mogoče povsem mehanično odpustiti grehe.... S tem se je spodbudilo še večjo potuho in proti človeštvu je bilo storjeno še večje zlo. Odpuščanje grehov je namreč postala resnično slaba navada, ki uničuje vero, ker se je izvajala tako, da je bila kot bistvena omenjena iskrenost srca....
vendar je zelo malo grešnikov skušalo stopiti v popoln stik z Gospodom...., da so bili vsi formalni pogoji dejansko izpolnjeni, vendar je dejansko dejanje odpuščanja grehov pri ljudeh pustilo vtis, da so izpolnili svojo dolžnost...., pa čeprav človekovo srce še ni izpolnilo pogojev, ki so pri Gospodu potrebni za odpuščanje grehov. In posledično je vedno bolj prevladoval lažni nauk, ki je sicer dober in plemenit v svojem osnovnem pojmovanju in namenu, a ljudi navaja le na vestno opravljanje dejanja, katerega velika globina ni dovolj resno razumljena, a je kljub temu tako neskončno potrebna za odrešenje človeštva.... (Prekinitev)
PrevajalciEntrate in voi e riconoscete i vostri peccati. E quando avete sbagliato, chiedete al Signore il Perdono e la Sua Grazia. Ma se credete che delle ininterrotte preghiere che non provengono dal più profondo del cuore giungano a Dio, se credete che il Signore perdoni solamente a coloro che per questa vita attraverso il privilegio siano più vicini al Signore, coloro che si sono preparati uno schema secondo il quale tutti i peccati vengono rimessi in un tempo determinato secondo un programma, il Signore vuole insegnarvi qualcosa di meglio.
Attraverso il divino Amore del Salvatore vi siete conquistati il diritto di potervi liberare dai vostri peccati, se li confessate nel cuore più interiore, ne sentite un sincero pentimento e supplicate contemporaneamente il Signore e Salvatore per la Sua divina Compassione, che Egli voglia togliervi questi peccati, e che vi proponete seriamente, di evitare questi peccati per amore per il divino Salvatore. Tutto ciò che l’uomo riconosce come ingiustizia, deve anche essere aborrito nel cuore, e questo farà anche di nuovo maturare in loro la premessa di evitare il peccato, e se poi portate anche una seria mentalità come un figlio verso il Padre, di non volerLo mai rattristare attraverso una tale ingiustizia, se si unisce con questo abominio verso il peccato un profondo pentimento e la premessa di migliorare, allora il Signore prende amorevolmente al Suo Cuore il pentito peccatore e gli perdona i suoi peccati.
Ma nel mondo si sono instaurati degli usi e costumi, secondo i quali si può essere sollevati dai peccati in modo del tutto meccanicamente. E con ciò ad un male ed oltraggio maggiore è stato dato un favoreggiamento all’umanità. Perché la remissione dei peccati è diventato un malcostume che uccide la fede, perché si è svolto in modo che con ciò è stato menzionato infine bensì il sentimento del cuore, ma che i meno dei peccatori si adoperano di entrare in una totale presa di contatto con il Signore, che sono state bensì adempiute tutte le condizioni cerimoniali, ma il vero atto del perdono dei peccati ha lasciato gli uomini nella credenza di aver compiuto il loro dovere, ma che il cuore dell’uomo non ha per nulla adempiuto le condizioni, che sono necessarie per il Perdono dei peccati attraverso il Signore. E con ciò un insegnamento errato ha conquistato sempre di più il sopravvento, che è bensì buono e nobile nel suo fondamento ed intenzione, ma abitua gli uomini solamente ad un esercizio obbligatorio di una azione, che in tutta la sua profondità non viene afferrato abbastanza seriamente, ma che è così infinitamente necessario per la salvezza dell’anima degli uomini. - Interruzione
Prevajalci