B.D.-Br. 0957
Tako ni mogoče preprečiti dogodka, ki je bil že od vekomaj vnaprej določen in spet samo le z namenom vrnitve neštetih padlih duš. Delovanje duhovnih sil, nenehno vpliva na notranjo naravo Zemlje, zato pride do izbruha, ko Božanski Stvarnik to dopusti, kar pa je spet dovoljeno in pogojeno z voljo samega človeka. Če je človeštvo po lastni krivdi v popolnoma ogroženem stanju duha, je katastrofa namenjena prav temu, da ga reši, zato je navsezadnje volja samih ljudi vzrok za popolno uničenje ali tudi za rešitev iz najgloblje stiske duše. Kar je Bog od začetka v svoji najgloblji modrosti določil, je bilo sicer svetu skrito, vendar je postalo znano tistim, ki živijo v Njem in po Njegovem redu, kakor je Gospod v vseh časih izbiral tiste, ki naj bi ljudem vedno znova oznanjali Njegovo voljo. Vendar tega znanja ni mogoče dokazati, zato ga le redko sprejemajo kot resnico.
Zdaj pa tudi svetovni raziskovalci vstopajo na področja, ki so jim nedostopna. Verjamejo, da lahko intelektualno dojamejo načrt božanskega Stvarnika, kar pomeni, da skušajo z najrazličnejšimi izračuni določiti učinke naravnih zakonov; gredo celo tako daleč, da ta čas domnevnega konca sveta količinsko opredelijo in tako želijo Božjo voljo do neke mere podrediti svojim izračunom.
Glede na stvarstvo je človek tako majhen, a si domišlja, da ima takšno znanje o stvareh, ki ga popolnoma presegajo, dokler jih ne poskuša duhovno doseči. Ne priznava edine prave poti, nasprotno pa zelo hitro verjame tistemu, kar mu je znanstveno predstavljeno. Najvišji intelekt res ni dovolj za spoznavanje resnice, toda globoka vera nevednega človeka prodre v skrivnosti stvarstva in pripelje na dan neizpodbitno znanje. Zato tega, kar ljudem predstavijo svetovni raziskovalci, ne smemo upoštevati, če in kolikor se te raziskave dotikajo Božjega dela stvarjenja, ker je to področje za tiste, ki si ne prizadevajo za duhovni vpogled, nedostopno.... Kajti Bog sam ponuja večno resnico svojim otrokom na Zemlji zdaj in za vse čase.
Amen
