• Späť

Plnenie Božích prikázaní.... pokušenia sveta....

Je oveľa ľahšie podriadiť sa svetu (zapadnúť do sveta), než plniť Božie prikázania, pretože to, čo svet požaduje od človeka, je tiež túžba samotného človeka, to znamená, že vyhovuje telu človeka a je tým, po čom ono aj túži. Božie prikázania si však vyžadujú zrieknutia sa toho, čo telo žiada, v prospech blížneho, ktorý potrebuje pomoc. Takže túžba tela musí byť položená stranou, musí sa vzdať kvôli duši, vtedy človek žije svoj život na Zemi podľa Božej vôle, ktorá mu prináša duchovný úspech.

Plnenie Božích prikázaní je preto premáhaním samého seba, premáhaním všetkých telesných túžob a neustálym obetovaním toho, čo je samotnému človekovi drahé a dôležité.... Nie je to ľahké, tj. vyžaduje si neustále doručovanie sily, pretože človek musí odolať pokušeniam, aby otestoval svoju slobodnú vôľu, pretože túžby tela vždy hrozia, že ho narušia a on neustále potrebuje silu, aby mu (telu) odolal. Bez vnútorného boja však nemožno dosiahnuť duchovný pokrok a bez pokušenia nie je možné zostať vytrvalý.

A tak sa svet bude chcieť znova a znova presadzovať, Božie prikázania budú vždy vyžadovať ochotu obetovať sa, zatiaľ čo svet sa snaží užívanie svetských radostí urobiť náplňou života, a je potrebná silná vôľa, hlboká viera a vedomé úsilie k Bohu, vzdať sa sveta a nájsť úplné uspokojenie pri plnení Božích prikázaní. Sila od Boha musí človeku umožniť, aby to urobil, musí ho preniknúť a umožniť, aby pocítil Božiu Láskou, potom sa zvýši aj jeho pôsobenie v Láske, urobí človeka šťastným, už sa viac nebude cítiť ako obeť, ale nezištná Láska k blížnemu ho poteší a už mu svetské veci nebudú chýbať, ale ochotne sa ich vzdá kvôli tomu, čo si za to vymenil.... Božiu Lásku, Ktorá mu teraz prúdi vo forme sily a ktorá všetky pozemské radosti podľa hodnoty viacnásobne presahuje.

Potom už ani telo nebude túžiť po svete, ale bude sa podieľať na duševnej práci a nájde v tom svoje uspokojenie, pretože milujúca duša porazila svoje telo, ona je ovládaná duchom a telo tiež vyhovuje jeho požiadavkám, stáva sa duchovným rovnako ako aj duša, hneď ako sa v ňom môže stať Božia Láska účinná prostredníctvom nesebeckej Lásky k blížnemu....

AMEŇ

IZPOLNJEVANJE BOŽANSKIH ZAPOVEDI.... SKUŠNJEVE SVETA.... (1 Janez 2:15-17)

Veliko lažje se je podrediti svetu (vklopiti se v svet), kot pa izpolnjevati Božanske zapovedi; namreč to, kar svet zahteva od človeka, je ravno tako želja samega človeka oz. ugaja telesu človeka tako, da on k temu tudi teži. Božanske zapovedi zahtevajo odrekanje tistemu, po čemer telo hrepeni, v korist bližnjega, ki je v težavi. Torej želje telesa morajo biti postavljene v drugi plan. Njim se je potrebno odreči zaradi duše; tedaj človek na Zemlji živi svoje življenje v skladu z Božansko voljo, in to mu prinaša duhovni uspeh....

Izpolnjevanje Božanskih zapovedi je torej premagovanje samega sebe, premagovanje vseh telesnih hlepenj in nenehno žrtvovanje tistega, kar ima človek rad in mu je pomembno.... To ni lahka naloga oz. to zahteva nenehno dostavo moči, ker se mora človek za preverjanje svoje svobodne volje upreti skušnjavam, ker hlepenje telesa vedno znova grozi, da ga zmede, in on nenehno potrebuje moč, da bi se temu uprl. Vendar pa brez notranje borbe ni mogoče priti do duhovnega napredka, in brez skušnjav sploh ni mogoče ostati stanoviten (Jakob 1:2-4).

Tako da se bo svet vedno želel vsiljevati. Božanske zapovedi bodo vedno zahtevale požrtvovalnost, medtem ko se svet pač trudi, da bi naredili, da je uživanje v svetovnih veseljih ljudem vsebina življenja; in potrebna je močna volja, globoka vera in zavestno usmerjanje k Bogu za to, da bi se lahko odrekli svetu in da bi se v izpolnjevanju Božanskih zapovedi brez zadržkov našlo zadovoljstvo (Psalm 119:47). Moč iz Boga mora človeka usposabljati za slednje; ona ga mora prežemati in mora omogočati, da človek (ob)čuti Božjo Ljubezen. Potem bo tudi njegovo delovanje v Ljubezni raslo. In človeka bo to osrečilo; on se ne bo več počutil kot žrtev, ampak ga bo nesebična Ljubezen do bližnjega osrečila. In on ne bo več pogrešal svetovnih stvari, ampak se jim bo voljno odrekal zaradi tega, kar je zamenjal za to.... za Božjo Ljubezen, Katera mu tedaj priteka v obliki moči in Katera mnogokratno premaguje vsa svetovna veselja. Tedaj pa tudi telo ne bo več hrepenelo po svetu, ampak bo ono sodelovalo pri duševnem delu in bo v tem našlo svoje zadovoljstvo. Namreč duša, ki ljubi, je premagala telo; nad njo dominira duh v njej in telo se podreja njegovim zahtevam. Ono (telo) se lahko ravno tako kot duša poduhovi, če je Božja Ljubezen v njem lahko dejavna preko nesebične Ljubezni do bližnjega....

AMEN