Compare proclamation with translation

Other translations:

Communism....

From the communist point of view there should to be no differences in external life conditions nor in the life-style of the individual. Yet this does not correspond to God's will Who Himself takes into account the manifold differences of human beings' destinies. People should certainly strive to allow their neighbour the same of what they themselves possess and what makes them happy, but it must always be left to the individual to interpret the commandment of neighbourly love. He must not be compelled to share his property, nor, on the other hand, must his property be taken away from him if he has lawfully acquired it. There will always be and remain differences in the size of property as long as people's work capacity and their willingness to work varies, and these can never become the same, the free development of the individual should not be prevented.

It would be a monotonous world if God had not been diverse in His creation and if He had not given the human being the ability to fashion his life according to his own will and strength. Since both must find application, this is the purpose and goal of life on earth. The will of the human being may manifest itself in numerous ways, the life energy flowing to the human being can be variously applied. Just as God has also distributed it in various ways, consequently people's activity must be different too and therefore, understandably, also their earthly success. Differing living conditions develop from this, because they depend on human existence. Everyone should, of course, strive to see justice done in all things to other people but this does not signify absolute equality.

Indeed the difference in success is an incentive to increase activity and activity is always beneficial, while the urge to be active is instantly diminished if success doesn't flow from it. Unused life energy is also an indication of standstill or even regression, for the human being himself as well as for the development of the spirit bound in matter. Uninterrupted activity guarantees uninterrupted upward development. God, therefore, allows for destinies to have different effects in order to heighten the individual's drive towards activity.... just as He also generally provides people differently with earthly possessions, with abilities and earthly success. Because communal life should also awaken the thought of love for other people and inspire activity. But as soon as people attempt to equalise the conditions of life by taking from one person and giving it to another, as soon as people strive to remove all differences, the urge for zealous activity is also suppressed, just as righteous thought and action is put into question too. Because then people are no longer assessed on their merit but the person who has lost his value, due to his attitude or laziness, receives in equal measure.

There have to be differences, there must be elevated and downcast human beings so that the service of love for other people can unfold.... there has to be wealth and poverty or mankind would lack all striving and the will to be active would be reduced to a minimum. Individual hardship and misery of the individual can only be alleviated with love and never by an action that extends to many people for the purpose of parity and egalitarianism of life's conditions, which would never be a blessing for humanity. Moreover, this would be tantamount to wanting to interfere with divine plans of destiny, wherein people shall never succeed, because even where compensation on a worldly basis is achieved, God increases His demands on the human being or His will ruins what people's will attempts to implement, if it does not correspond to divine will....

Amen

Translator
Translated by: Heidi Hanna

KOMUNIZEM....

S komunističnega vidika ne bi smelo biti razlik v zunanjih življenjskih razmerah ali v življenjskem slogu posameznika. Vendar se to ne ujema z voljo Boga, ki je sam dopustil mnogotere razlike med človeškimi usodami. Ljudje bi se vsekakor morali truditi, da bi bližnjemu zagotovili enako, kar imajo sami in kar jih osrečuje, vendar je treba vedno prepustiti posamezniku, da si razloži zapoved ljubezni do bližnjega (Mt 22,39; Mk 12,31). Ne sme biti prisiljen deliti svojega premoženja, po drugi strani pa se mu ne sme vzeti premoženja, če ga je pridobil zakonito. Razlike v velikosti premoženja bodo vedno obstajale in ostale, dokler bosta delovna zmožnost in volja za delo ljudi različni, te pa nikoli ne morejo postati enake, svoboden razvoj posameznika ne sme biti oviran... To bi bil monoton (dolgočasen) svet, če Bog ne bi bil raznolik v svojem stvarjenju in človeku ne bi dal možnosti, da si oblikuje svoje življenje po svoji volji in moči. Ker mora oboje najti svojo uporabo, je to namen in cilj življenja na Zemlji. Človekova volja se lahko kaže na številne načine, življenjska sila, ki doseže človeka, se lahko uporablja različno. Tako kot ga je Bog razdelil na različne načine, mora biti posledično tudi človeško delovanje različno in zato, razumljivo, tudi njihov zemeljski uspeh. In iz tega sledijo drugačni življenjski pogoji, saj morajo biti prisotni v človekovem obstoju. Vsi bi si seveda morali prizadevati, da bi bili v vsem pravični do drugih ljudi, vendar to ne pomeni absolutne enakosti. Dejansko je raznolikost uspeha ena od spodbud za povečanje aktivnosti in dejavnost je vedno koristna, medtem ko je želja po aktivnosti trenutno zmanjšana, če iz nje ne izhaja uspeh. Neizkoriščena življenjska energija je tudi pokazatelj stagnacije ali celo nazadovanja, tako za človeka samega kot za razvoj duha, vezanega na materijo. Stalna dejavnost zagotavlja stalen razvoj navzgor. Bog torej dopušča, da imajo usode različne učinke, da povečajo posameznikov impulz za dejavnost... tako kot On tudi na splošno različno obdaruje ljudi z zemeljskim imetjem, s sposobnostmi in zemeljskim uspehom. Kajti življenje v skupnosti mora prebujati tudi misel o ljubezni do drugih ljudi in spodbujati dejavnost. Toda takoj, ko ljudje poskušajo izenačiti življenjske razmere tako, da eni osebi jemljejo in dajejo drugi, takoj ko ljudje poskušajo odpraviti vse razlike, je tudi impulz za gorečo dejavnost potlačen, tako kot sta pravično mišljenje in delovanje pripeljana pod vprašaj. Ker takrat ljudje niso več ovrednoteni po njihovih zaslugah, ampak oseba, ki je izgubila vrednost (koristnost), zaradi svoje lenobe prejema enako. Obstajati mora različnost, obstajati morajo vzvišena in padla človeška bitja, da se lahko razvije služenje v ljubezni za druge ljudi... obstajati morata bogastvo in revščina, ali pa bi človeštvu primanjkovalo vsakršnega prizadevanja in volje, dejavnost bi bila zmanjšana na minimum (5. Mojzesova 15,7-11). Težavo in bedo posameznika je mogoče lajšati le z ljubeznijo in nikoli z dejanji, ki se širijo na veliko ljudi z namenom enakosti in enakih življenjskih pogojev, kar človeštvu nikoli ne bi bilo v blagoslov. Poleg tega bi bilo to enako vmešavanju v Božje načrte usode, v katerih ljudje nikoli ne bodo uspeli, kajti tudi tam, kjer je doseženo ravnovesje na posvetni ravni, Bog dviguje svoje zahteve do človeka ali pa bo njegova volja uničila to, kar je poskušal doseči človeška volja, če ne sovpada z Božjo voljo.

AMEN

Translator
Translated by: Janko Žagar