Primerjaj objavo s prevodom

Več prevodov Naključna objava:

BOŽIČNO SPOROČILO....

Jaz Osebno Sem prišel k vam, ker ste Me potrebovali v vaši duhovni težavi.... Jaz Sem se spustil na Zemljo; Jaz Sem stopil na področje teme in prinesel sijočo svetlobo, ker sem bil Jaz Sam Večna Svetloba, Katera njen sijaj neprestano seva v temo....

Tako Sem torej vzel človeško obliko, ker Sem edino kot človek lahko naredil tisto, kar je bila vaša rešitev iz velike težave.... Ta človek pa je bil otrok Jezus, Kateri je bil za vas rojen v sveti noči.... Namreč ta otrok je bil z Mojo močjo in Ljubeznijo spočet čist in brezgrešen, zato je tudi lahko sprejel Mene Samega kot Večno Ljubezen.... Njegova duša je bila duša svetlobe, katera Mi je lahko služila za bivališče, ker Sem se lahko zakril samo v čisti »posodi«, ker drugače Moja Ljubezen ne bi mogla zasijati v vsej sijoči svetlobi.

Otrok Jezus je bil izpolnjen z Duhom Ljubezni, ker je Njegova duša s Seboj na Zemljo prinesla Ljubezen.... To je bil ne-padli pra-duh, Kateri ni Samega Sebe zaprl za Ljubezen, katera Mu je bila iz Mene neprestano posredovana. In ta pra-duh se ni odrekel Ljubezni, ko se je utelesil v otroku Jezusu, ampak je samo omejil Svoje obilje svetlobe, da ljudi ne bi obsijal s svetlobo, katere pa oni zaradi svoje nepopolnosti ne bi mogli prenesti.

Toda pri Njegovem rojstvu so se dogajale nenavadne stvari, katere pa so ljudem, kateri so bili izpolnjeni z Ljubeznijo, dajale dokaz, da je na svet prišel obljubljeni Mesija. Bili pa so le maloštevilni, kateri so Ga prepoznali. In otrok Jezus je Svojo življenjsko pot začel tako kot vsak drugi človek, ker poslanstvo, katerega je moral On izpolniti, nikakor ni smelo vršiti pritiska na vero; On jim je namreč moral samo pokazati pot, po kateri se mora napotiti vsak človek, da bi se iz brezna dvignil na svetlobo (Janez 8:12; 14:6)....

Vendar pa je Ljubezen v otroku Jezusu včasih močno delovala, ker Sem bil Ljubezen Jaz Sam, Kateri Sem torej izbral človeški ovoj, da bi za grešno človeštvo naredil delo usmiljenja, katerega pa je moral izpeljati človek, kateri je lahko trpel, da bi odplačal pra-greh odpadništva bitij od Mene.... Jaz Osebno Sem se spustil na Zemljo in se utelesil v svetlobni duši, katera je bila pripravljena, da prostovoljno premaga pot, da bi bila za Mene uporabna kot bivališče.

(25. december 1962) Že davno pred tem pa je bil Mesija po poti jasnovidcev in prerokov najavljen ljudem, in tisti, kateri so Mi bili še vedno vdani v Ljubezni, so Ga s hrepenenjem pričakovali. Oni so bili tisti, kateri so Ga takoj prepoznali v otroku Jezusu, kateri so Njegovo nenavadno modrost prepoznali kot Božansko in so vedeli, da Sem jim Jaz poslal Njega, Kateri naj bi jim prinesti (od)rešitev.

Torej tudi Jezus preko Svoje nenavadne moči in modrosti ljudem ni smel vsiljevati prisile v veri.... in zato je (zgolj) včasih izbijala Njegova svetloba Ljubezni in se je Moj Duh izražal preko Njega, da pa bi se potem zopet umaknil. Vendar pa je Jezus živel tako kot vsak drugi človek, ker jim je On s primerom moral pokazati pravilen način življenja, katerega pa so morali ravno tako živeti ljudje, če so se želeli osvoboditi Mojega nasprotnika, kateri je bil lahko premagan preko in po poti Ljubezni.

In ta duša.... čeprav se je spustila iz področja svetlobe.... pa se je morala gibati po Luciferjevem svetu, kakor je bilo tudi zemeljsko telo sestavljeno iz nezrelih duhovnih substanc. To je bil za človeka Jezusa težek boj, da bi ostal zmagovalec proti vsem skušnjavam, katere je uporabljal Moj nasprotnik, da bi Ga napeljal na padec. Jezus se namreč ni odrekel Ljubezni; Njegova duša je bila tako izpolnjena z Ljubeznijo do Mene, Njegovega Očeta večnosti, da je bil na ta način izpolnjen z močjo in svetlobo, s čemer pa je lahko delal čudeže in v svoji modrosti poučeval svoje bližnje. Vendar pa Ga je Njegovo telo še vedno na človeški način omejevalo, vse dokler ni popolnoma dozorel, za kar pa je izkoristil Svoje življenje, vse dokler ni naredil dela odrešenja, katero je bilo dopolnjeno z Njegovim trpljenjem in smrtjo na Križu....

Njegovo telo je bilo preko Njegovega življenje Ljubezni še kako poduhovljeno, pa vendarle je kot slaboten človek na Sebe vzel smrt na Križu. In vso Božansko moč Ljubezni je prostovoljno dal za poslednje ure Njegovega dela usmiljenja, da bi zgolj kot človek nepopisno trpel in tako tudi umrl ter s tem največjim delom pokore odplačal velik prastari dolg celotnega človeštva....

Sama Ljubezen je bila tista, ki Mu je dajala zagon za to delo; ta Ljubezen pa Sem bil Jaz Sam.... Vendar pa vi tega večno ne boste dojeli, razen če sami ne postanete čista Ljubezen, kakor ste bili na začetku.... Šele takrat boste dojeli bistvo Ljubezni; šele tedaj boste (z)vedeli, zakaj moram biti Jaz Sam priznan kot odrešenik greha in smrti, in tedaj boste dojeli da sva in zakaj sva Jezus in Jaz eno (Janez 10:30); zakaj je »Bog« lahko viden samo v »Jezusu«. In dojeli boste, zakaj je moral »človek« narediti delo odrešenja na Zemlji.... ker je pokoro za neko tako ogromno krivdo, kakršna je bilo vaše odpadništvo od Mene, lahko prenesel samo tisti, kateri je bil toliko izpolnjen z Ljubeznijo.... da Sem se Jaz, kot Večna Ljubezen lahko nastanil v njem.... človek, kakršen je bil Jezus....

To je bilo resnično edinstveno delo, in učinek tega dela milosti se ne bo nikoli zmanjšal, da bi vse nekoč padlo lahko prišlo do svojega popolnega odrešenja, ker je človek Jezus umrl na Križu za vse ljudi preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. In v večnosti ne bo nikoli več potrebne pokore za veliko krivdo.... Vedno bo namreč potrebna svobodna volja človeka, da bi prišlo do odrešenja njegove krivde.

Ko je otrok Jezus prišel na svet, se je začel boj z Mojim nasprotnikom, kateri je do tedaj, vse kar je padlo, držal v okovih.... Vendar pa je Jezus razbil okove in mu odvzel duše, katere pa so se v težavi sedaj zatekle k Njemu; duše, katere so izkoristile Njegovo delo odrešenja in katere so se želele osvoboditi nasprotnika....

In vrnile so se Mi prve duše; nekdanji prvi padli pra-duhovi. Kot otroci so se vrnili nazaj v Očetovo Hišo, katero so nekoč prostovoljno zapustili, ker je človek Jezus s Svojo smrtjo na Križu odplačal krivdo, da bo svobodna vsaka duša, katera Ga prizna, katera svojega Boga in Očeta prepozna v Njem, Kateri je za človeštvo umrl na Križu.

AMEN

Prevajalci
Prevod: Lorens Novosel

Messaggio di Natale 1962

Io Stesso Sono venuto da voi, perché avete bisogno di Me nella vostra grande miseria spirituale. Sono disceso sulla Terra, Sono entrato nel regno dell’oscurità ed ho portato una Luce chiaramente splendente, perché Io Stesso Ero la Luce dall’Eternità, Che irradiava costantemente il Suo Splendore nell’oscurità. E perciò ho assunto la Figura di un Uomo, perché solo Io come Uomo ho potuto compiere ciò che significava per voi la Salvezza dalla grande miseria. E quest’Uomo Era il Bambinello Gesù Che vi Era nato nella Santa Notte. Perché questo Bambinello Era stato generato dalla Mia Potenza ed Amore puro e senza peccato e perciò accoglieva anche in Sé Me Stesso come l’Eterno Amore. La Sua Anima Era dalla Luce Che Mi poteva anche servire come Dimora, perché Mi potevo celare solo in un Vaso puro, perché altrimenti il Mio Amore non avrebbe potuto irraggiare nella Sua chiara Luce. Il Bambinello Era colmo dello Spirito d’Amore, perché la Sua Anima ha portato l’Amore sulla Terra. Era uno Spirito Ur non caduto, Che non Si E’ chiuso all’Amore Stesso Che irraggiava Lui da Me costantemente. E questo Amore non ha rinunciato a questo Spirito Ur, quando Si E’ incorporato nel Bambinello Gesù, rasolo smorzato la Sua raggiante pienezza di Luce, per non irraggiare gli uomini con una Forza di splendore che non avrebbero sopportato per via del loro stato imperfetto. Ma alla Sua Nascita avvenivano cose insolite, gli uomini che erano colmi d’amore, davano la dimostrazione che il Messia promesso Era venuto nel mondo. Ma solo pochi Lo riconoscevano ed il Bambinello Gesù ha iniziato il Suo percorso terreno come ogni altro uomo, perché la Missione che aveva da compiere, non doveva per nulla esercitare una costrizione di fede sugli uomini, perché Lui (Gesù) doveva indicare loro solo la via che ogni uomo deve prendere per salire dall’abisso alla Luce. Ma l’Amore agiva a volte ultrapotente nel Bambinello Gesù, perché l’Amore Ero Io Stesso, Che avevo quindi scelto l’Involucro umano per compiere la più grande Opera di Misericordia per l’umanità empia, che però poteva prestare un Uomo Che Era capace di soffrire, per espiare la colpa primordiale della caduta degli esseri da Me. Io Stesso discesi sulla Terra e Mi Sono incorporato in un’Anima di Luce, che voleva percorrere liberamente il cammino terreno, per servire Me Stesso come dimora. (25.12.1962) Già molto tempo prima era annunciato agli uomini il Messia attraverso veggenti e profeti e gli uomini, che Mi erano ancora devoti nell’amore, aspettavano Lui con nostalgia ed erano costoro che Lo riconoscevano presto nel Fanciullo Gesù, che riconoscevano la Sua insolita Sapienza e sapevano, che Io Lo avevo mandato a loro, Che doveva portare loro la Salvezza. Ma nemmeno Gesù attraverso la Sua straordinaria Forza e Sapienza non doveva fare nessuna costrizione agli uomini. E perciò a volte irrompeva la Sua chiara Luce d’Amore ed il Mio Spirito Si manifestava attraverso Lui, ma per ritirarSi sempre di nuovo e l’Uomo Gesù passava attraverso la vita terrena come ogni altro uomo, perché voleva vivere per loro la vita d’esempio che dovevano condurre anche gli uomini che volevano staccarsi dal Mio avversario, che era da vincere solo attraverso e con l’amore. E dato che l’Anima, anche se discesa dal Regno della Luce, doveva ora muoverSi in mezzo al mondo luciferino ed anche il Corpo era fatto di sostanza spirituali non maturate, per l’Uomo Gesù era una dura lotta rimanere Vincitore contro tutte le tentazioni che il Mio avversario impiegava per portarLo alla caduta. Ma Gesù non aveva rinunciato all’Amore, la Sua Anima Era colma d’Amore per Me, Suo Dio e Padre dall’Eternità, che quindi Era anche colmo di Forza e Luce e perciò operava Miracoli e poteva istruire i Suoi prossimi in tutta la Sapienza. Ma il Suo Corpo gli imponeva sempre ancora restrizioni umane, finché non era ancora totalmente maturato, per cui veniva utilizzato da Lui il Suo percorso terreno, finché non ha compiuto la vera Opera di Redenzione che terminava il Suo soffrire e morire sulla Croce. Il Suo Corpo era già quasi spiritualizzato attraverso la Sua Vita d’Amore, ma come Uomo debole aveva preso su di Sé la Sua morte sulla Croce. Ed ha rinunciato liberamente ad ogni divina Forza d’Amore per le ultime ore della Sua Opera di Misericordia, per soffrire e morire ora indicibilmente come solo Uomo e così, attraverso la più grande Opera d’Espiazione di tutti i tempi, ha estinto la grande colpa primordiale dell’intera umanità. Era solo Amore Che Lo aveva mosso a quest’Opera e questo Amore Ero Io Stesso. Ma non lo comprenderete eternamente, a meno che anche voi non diventate amore, come eravate in principio. Solo allora comprenderete l’Essere dell’Amore, solo allora saprete del Perché Io Stesso devo Essere riconosciuto da voi come il vostro Redentore dal peccato e dalla morte, ed allora comprenderete anche, che e perché Gesù ed Io E’ Uno, perché “Dio” vi può Essere immaginabile solo in “Gesù”, e comprenderete, perché un “Uomo” doveva compiere quest’Opera di Redenzione sulla Terra, perché un’Espiazione per una colpa così immensa come la vostra caduta di una volta da Me, poteva prestare solo un Uomo Che Era colmo d’Amore, nel Quale Io come l’Eterno Amore potevo prendere dimora, come Lo Era Stato l’Uomo Gesù. Era davvero un unico Atto e l’Effetto di questo Atto di Grazia non finirà mai in modo, che tutto lo spirituale una volta caduto possa trovare la sua completa Redenzione, perché Gesù E’ morto sulla Croce per tutti gli uomini del passato, del presente e del futuro e non è più necessaria eternamente un’Espiazione per la grande colpa. Ma sarà sempre ed eternamente necessaria la libera volontà dell’uomo stesso per trovare la Redenzione dalla sua colpa. Quando il Bambinelle Gesù E’ venuto nel mondo, ha cominciata la lotta con il Mio avversario, che finora teneva incatenato tutto lo spirituale caduto. Ma Gesù ha sciolto le catene e gli ha svincolato le anime che si sono rifugiate in Lui nella loro miseria, che approfittavano della Sua Opera di Redenzione e che volevano liberarsi dall’avversario. E sono ritornate a Me le prime anime, i primi spiriti primordiali una volta caduti, ritornavano di nuovo come figli nella Casa del Padre, che una volta avevano abbandonati liberamente, perché l’Uomo Gesù aveva pagato la colpa con la Sua morte sulla Croce ed ogni anima diventa libera che Lo riconosce, che riconosce in Lui il loro Dio e Padre, il Quale E’ morto per l’umanità sulla Croce.

Amen

Prevajalci
Prevod: Ingrid Wunderlich