Vam ljudem bo nedojemljivo Božje Bistvo ostalo problem (nerazrešeno vprašanje), vse dokler živite na Zemlji, kakor tudi v duhovnem kraljestvu ne boste mogli popolnoma rešiti tega problema, ker je Božje Bitje nedojemljivo. Namreč vsako bitje je kot enota omejeni pojem, medtem ko se Bogu tega, da je Bitje, ne more zanikati; On vendarle zajema vse, kakor tudi obenem izpolnjuje vsako posamezno bitje tako v stanju popolnosti, kakor tudi v stanju nepopolnosti, v katerem pa bitje še vedno obstaja, kar pomeni, da je oživljeno z Božjo močjo, ker bi drugače moralo izginiti. Predstavljati si Božje Bistvo bi bilo za bitje zastrašujoče, da si Ga ono ne bi več drznilo klicati in hrepeneti po združitvi z Bogom. Bitje namreč ne bi moglo prenesti (izdržati) neskončne veličine Njegovega Bitja; ono se ne bi veselilo v svoji svobodi, ker bi bilo prestrašeno pred neskončnostjo Njegovega Bitja, zaradi česar bi se ono sedaj počutilo prešibko, da bi ljubilo in bi zato iz strahospoštovanja sámo izginilo. Vendar pa Bog želi biti ljubljen in zato On Sebe zakriva v Svoji polnosti.... To, kar izhaja iz Njega, so iskre Njegovega neskončnega ognja Ljubezni, in te iskre so del enakega bistva, kot je On Sam in so zato ravno tako sposobne ljubiti. Bog namreč hrepeni po njihovi Ljubezni in se zato pred njimi pojavlja kot enako Bitje v Jezusu Kristusu.... da bo od njih ljubljen v vsej iskrenosti (globini, pristnosti), po kateri On hrepeni....
Jezus je bil ravno tako človek, svoje bitje s svojo identiteto; Njegova duša je bila ravno tako iskra iz Boga, katera pa se ni želela ločiti od večnega ognja Ljubezni (od večnega Boga Očeta), vendar pa je vseeno iz Ljubezni prevzela poslanstvo na Zemlji.... V tem človeku Jezusu se je iskra Ljubezni razplamtela do stopnje, ki je za nekega človeka na Zemlji nenavadna. Ta stopnja Ljubezni pa se je stalno vse bolj povečevala, ker je bilo hrepenenje po večni Ljubezni tako veliko, da se ji On ni mogel upreti in je zato Sebe podaril Njemu, tako da je moč Božje Ljubezni tekla preko človeka Jezusa in Ga izpolnjevala, da je bil On sedaj popolnoma osvetljen (prosvetljen). Sámo po Sebi obstoječe (bistvo.... Ta, Ki je) Božanstvo, Ki izpolnjuje celotno vesolje, toda kot le izsevan tok moči, je našlo posodo, katera Mu je vračala Ljubezen in je zato lahko prejela vedno več moči Ljubezni.
Človek Jezus je postal Božanski, ker je On v Sebe sprejel Boga v vsej polnosti (Kološanom 1:19, 2:9).... samo po Sebi obstoječe (bistvo.... Ta, Ki je) Božanstvo je Samega Sebe v Jezusu oblikovalo v vidnega Boga; Ono je manifestiralo Sebe.... Ljudem je v Jezusu dan zamisljivi Bog, Katerega morajo ljubiti in kar tudi lahko naredijo, če so voljni ljubiti. V Jezusu jim je šele postalo razumljivo samo po Sebi obstoječe (bistvo.... Ta, Ki je) Božanstvo, Katerega si oni sami sebi niso mogli nikoli predstavljati kot vse-prežemajočo moč. Neko od Njega ustvarjeno bitje je postalo nosilec večnega Božanstva ravno preko tega, ko je Ono v Sebi negovalo Ljubezensko iskro, katera pa se je razplamtela v bleščeč plamen in se združila (zedinila) z ognjem večne Ljubezni. Božanski Ljubezenski ogenj je izpolnil človeka Jezusa, vendar pa Ga ni požrl/pogoltnil, ker je On Sam postal Ljubezen in je na ta način lahko ravno tako v nezamisljivih obsegih prestal (izdržal) Božjo Ljubezensko moč.... (13. Marec 1953).
Človek kot tak je vezan na neko formo.... vse, kar si on lahko zamisli, ima obliko, zaradi česar je tudi Bog za (zaradi) ljudi vzel obliko, da si Ga lahko zamišljajo, četudi Bog izpolnjuje celotno neskončnost, ker je vse, kar obstaja, sevanje Božje moči. In sam človek je v izvorni substanci od Boga-izhajajoča-Ljubezenska-moč, katero je On oblikoval glede na Svojo voljo, da bi Sebi ustvaril, lahko rečemo zbirno postajo (posodo) za sprejemanje Njegove Ljubezenske moči, ki nezadržno teče. Vendar pa mora takšno posodo za sprejemanje narediti/oblikovati človek sam, da bo (obstajal) kot tisti, ki je kot samostojen, pa vendarle v najintimnejši združitvi z Bogom.
Človek Jezus je naredil to. On je Samega Sebe pripravil kot posodo, katera pa je potem neprekinjeno prejemala Božansko Ljubezensko moč. Zaradi tega je bil tudi do popolnosti združen (zedinjen) z Bogom, Kateri je bil sedaj v Njemu v Svoji izvorni substanci. Ljubezen je Bog (1 Janez 4:8, 16).... da pa je Ljubezen lahko nekaj, kar lahko obstaja samo po Sebi (bistvo.... Ta, Ki je), tega vi ljudje še ne morete dojeti, kakor tega tudi ne boste mogli nikoli popolnoma dojeti. Edino takrat, ko se oblikujete v Ljubezen, se boste lahko naučili razumeti Bitje Ljubezni in njegovo moč, kakor bo obenem tudi razrešen problem deifikacije človeka Jezusa. Vendar pa je potrebna izjemno visoka stopnja zrelosti, da bi bilo mogoče dojeti, da je Bog moč, da pa vseeno deluje kot Bitje in v modrosti uporablja Svojo voljo. In on za vekomaj ne bo mogel prodreti v najglobljo globino Božanstva, vendar pa se v svoji nepopolnosti vedno lahko obrne na Jezusa Kristusa, Ki je sedaj zanj postal pojem za Boga in h Kateremu morajo zato vsi ljudje težiti, da bi prišli do Boga.
AMEN
PrevajalciL’Entità inesplorabile di Dio rimarrà per voi uomini un problema finché vivete sulla Terra, ed anche nel Regno spirituale non potrete risolvere definitivamente questo problema, perché l’Essere di Dio E’ insondabile. Perché ogni essere è un essere singolo nel concetto limitato, mentre a Dio non può essere negata l’Entità, ma Egli comprende tutto e colma anche ogni singolo essere, sia nello stato di perfezione come anche nello stato dell’imperfezione, in cui l’essere bensì esiste, quindi viene vivificato dalla Forza di Dio, altrimenti dovrebbe scomparire. Potersi immaginare l’Entità sarebbe per l’essere così sconvolgente, che non oserebbe più invocarLo e bramare l’unificazione con Dio. L’essere non potrebbe sopportare l’infinita Grandezza del Suo Essere, non gioirebbe della sua libertà, perché temerebbe l’Infinità del Suo Essere, per cui si sentirebbe anche troppo debole di amare e perciò si scioglierebbe solamente per la grande riverenza. Ma Dio vuole Essere amato, e perciò Egli Si cela in tutta la Sua Pienezza. Quello che procede da Lui, sono delle scintille del Suo infinito Fuoco d’Amore, e queste scintille sono qualcosa di simile come Egli Stesso e perciò anche capace d’amare. Dio desidera il loro amore, e perciò Egli viene loro di fronte come Essere uguale in Gesù Cristo, per Essere amato da loro con tutta l’intimità, che Egli desidera.
Anche Gesù Era un Uomo, un Essere singolo in tutta la naturalezza; anche la Sua Anima Era una Scintilla d’Amore di Dio, che non Si voleva allontanare dall’eterno Fuoco d’Amore ed ha comunque assunto una missione sulla Terra per Amore. In quest’Uomo Gesù la Scintilla d’Amore era divampata in un grado come raramente in un uomo sulla Terra, e questo grado d’Amore veniva sempre di più aumentato, perché il desiderio per l’Eterno Amore era così grande, che Questo non poteva resistere e Si E’ donato a Lui, che la Forza d’Amore di Dio fluiva nell’Uomo Gesù, Lo colmava e veniva ora totalmente irradiato. La Divinità essenziale, la Quale colma tutto il Cosmo, ma soltanto come Corrente di Forza irradiata, ha trovato un Vaso, che le restituiva l’Amore e perciò potete ricevere sempre più Forza d’Amore.
E l’Uomo Gesù E’ diventato Divino, perché ha accolto Dio in Sé in tutta la pienezza, la Divinità essenziale ha formato Sé Stessa in Gesù in un Dio visibile, Si E’ manifestata. Agli uomini veniva dato in Gesù un Dio immaginabile, il Quale devono e possono anche amare se sono volenterosi d’amare. In Gesù E’ diventato loro anche comprensibile una Divinità essenziale, la Quale loro non si possono mai e poi mai immaginare come Forza che tutto riempie. Un Essere creato da Lui E’ diventato un Portatore dell’eterna Divinità solamente per il fatto, che nutriva in Sé la Scintilla dell’Amore, che divampava in una chiara Fiamma e che Si E’ unita con il Fuoco dell’eterno Amore. Il divino Fuoco dell’Amore colmava l’Uomo Gesù, ma non Lo consumava, perché Lui Stesso Era diventato l’Amore e così poteva anche sopportare la Forza d’Amore di Dio in una misura inimmaginabile. (13.03.1953) L’uomo come tale è legato ad una forma, tutto quello che gli è immaginabile, è formato, e così anche l’eterna Divinità ha assunto una Forma per gli uomini, per poter Essere immaginabile per loro, benché Dio riempie tutto l’Infinito, perché tutto ciò che è, è l’Irradiazione della Forza di Dio. Anche l’uomo stesso nella sua sostanza primordiale è una Forza d’Amore proceduta da Dio, che Egli ha formato secondo la Sua Volontà, per crearSi per così dire una stazione di raccolta per l’accoglimenti della Sua Forza d’Amore che fluisce inarrestabilmente. Ma l’uomo stesso deve formare un tale vaso d’accoglienza, per essere comunque il più intimamente unito con Dio standoNe al di fuori. L’Uomo Gesù lo ha fatto. Lui Stesso Si E’ formato in un Vaso, che ora accoglieva ininterrottamente la divina Forza d’Amore e di conseguenza Era anche totalmente unito con Dio. L’Amore E’ Dio, e che l’Amore possa Essere qualcosa di Essenziale, voi uomini non lo afferrate ancora, e non lo potrete nemmeno mai afferrare. Solo attraverso l’autoformazione nell’amore potrete imparare ad amare l’Essere dell’Amore e della Forza ed allora vi sarà anche risolvibile il problema della Divinizzazione dell’Uomo Gesù. Ma per questo ci vuole un oltremodo alto grado di maturità per poter afferrare, che Dio E’ la Forza ed agisce comunque come Entità e nella Sapienza usa la Sua Volontà. E non potrà eternamente penetrare nella più profonda profondità della Divinità, e nella sua imperfezione potrà comunque sempre rivolgersi a Gesù Cristo, il Quale gli E’ ora diventato un Concetto come Dio ed al Quale tutti gli uomini devono perciò tendere, per giungere a Dio.
Amen
Prevajalci