Vam ljudem bo nedojemljivo Božje Bistvo ostalo problem (nerazrešeno vprašanje), vse dokler živite na Zemlji, kakor tudi v duhovnem kraljestvu ne boste mogli popolnoma rešiti tega problema, ker je Božje Bitje nedojemljivo. Namreč vsako bitje je kot enota omejeni pojem, medtem ko se Bogu tega, da je Bitje, ne more zanikati; On vendarle zajema vse, kakor tudi obenem izpolnjuje vsako posamezno bitje tako v stanju popolnosti, kakor tudi v stanju nepopolnosti, v katerem pa bitje še vedno obstaja, kar pomeni, da je oživljeno z Božjo močjo, ker bi drugače moralo izginiti. Predstavljati si Božje Bistvo bi bilo za bitje zastrašujoče, da si Ga ono ne bi več drznilo klicati in hrepeneti po združitvi z Bogom. Bitje namreč ne bi moglo prenesti (izdržati) neskončne veličine Njegovega Bitja; ono se ne bi veselilo v svoji svobodi, ker bi bilo prestrašeno pred neskončnostjo Njegovega Bitja, zaradi česar bi se ono sedaj počutilo prešibko, da bi ljubilo in bi zato iz strahospoštovanja sámo izginilo. Vendar pa Bog želi biti ljubljen in zato On Sebe zakriva v Svoji polnosti.... To, kar izhaja iz Njega, so iskre Njegovega neskončnega ognja Ljubezni, in te iskre so del enakega bistva, kot je On Sam in so zato ravno tako sposobne ljubiti. Bog namreč hrepeni po njihovi Ljubezni in se zato pred njimi pojavlja kot enako Bitje v Jezusu Kristusu.... da bo od njih ljubljen v vsej iskrenosti (globini, pristnosti), po kateri On hrepeni....
Jezus je bil ravno tako človek, svoje bitje s svojo identiteto; Njegova duša je bila ravno tako iskra iz Boga, katera pa se ni želela ločiti od večnega ognja Ljubezni (od večnega Boga Očeta), vendar pa je vseeno iz Ljubezni prevzela poslanstvo na Zemlji.... V tem človeku Jezusu se je iskra Ljubezni razplamtela do stopnje, ki je za nekega človeka na Zemlji nenavadna. Ta stopnja Ljubezni pa se je stalno vse bolj povečevala, ker je bilo hrepenenje po večni Ljubezni tako veliko, da se ji On ni mogel upreti in je zato Sebe podaril Njemu, tako da je moč Božje Ljubezni tekla preko človeka Jezusa in Ga izpolnjevala, da je bil On sedaj popolnoma osvetljen (prosvetljen). Sámo po Sebi obstoječe (bistvo.... Ta, Ki je) Božanstvo, Ki izpolnjuje celotno vesolje, toda kot le izsevan tok moči, je našlo posodo, katera Mu je vračala Ljubezen in je zato lahko prejela vedno več moči Ljubezni.
Človek Jezus je postal Božanski, ker je On v Sebe sprejel Boga v vsej polnosti (Kološanom 1:19, 2:9).... samo po Sebi obstoječe (bistvo.... Ta, Ki je) Božanstvo je Samega Sebe v Jezusu oblikovalo v vidnega Boga; Ono je manifestiralo Sebe.... Ljudem je v Jezusu dan zamisljivi Bog, Katerega morajo ljubiti in kar tudi lahko naredijo, če so voljni ljubiti. V Jezusu jim je šele postalo razumljivo samo po Sebi obstoječe (bistvo.... Ta, Ki je) Božanstvo, Katerega si oni sami sebi niso mogli nikoli predstavljati kot vse-prežemajočo moč. Neko od Njega ustvarjeno bitje je postalo nosilec večnega Božanstva ravno preko tega, ko je Ono v Sebi negovalo Ljubezensko iskro, katera pa se je razplamtela v bleščeč plamen in se združila (zedinila) z ognjem večne Ljubezni. Božanski Ljubezenski ogenj je izpolnil človeka Jezusa, vendar pa Ga ni požrl/pogoltnil, ker je On Sam postal Ljubezen in je na ta način lahko ravno tako v nezamisljivih obsegih prestal (izdržal) Božjo Ljubezensko moč.... (13. Marec 1953).
Človek kot tak je vezan na neko formo.... vse, kar si on lahko zamisli, ima obliko, zaradi česar je tudi Bog za (zaradi) ljudi vzel obliko, da si Ga lahko zamišljajo, četudi Bog izpolnjuje celotno neskončnost, ker je vse, kar obstaja, sevanje Božje moči. In sam človek je v izvorni substanci od Boga-izhajajoča-Ljubezenska-moč, katero je On oblikoval glede na Svojo voljo, da bi Sebi ustvaril, lahko rečemo zbirno postajo (posodo) za sprejemanje Njegove Ljubezenske moči, ki nezadržno teče. Vendar pa mora takšno posodo za sprejemanje narediti/oblikovati človek sam, da bo (obstajal) kot tisti, ki je kot samostojen, pa vendarle v najintimnejši združitvi z Bogom.
Človek Jezus je naredil to. On je Samega Sebe pripravil kot posodo, katera pa je potem neprekinjeno prejemala Božansko Ljubezensko moč. Zaradi tega je bil tudi do popolnosti združen (zedinjen) z Bogom, Kateri je bil sedaj v Njemu v Svoji izvorni substanci. Ljubezen je Bog (1 Janez 4:8, 16).... da pa je Ljubezen lahko nekaj, kar lahko obstaja samo po Sebi (bistvo.... Ta, Ki je), tega vi ljudje še ne morete dojeti, kakor tega tudi ne boste mogli nikoli popolnoma dojeti. Edino takrat, ko se oblikujete v Ljubezen, se boste lahko naučili razumeti Bitje Ljubezni in njegovo moč, kakor bo obenem tudi razrešen problem deifikacije človeka Jezusa. Vendar pa je potrebna izjemno visoka stopnja zrelosti, da bi bilo mogoče dojeti, da je Bog moč, da pa vseeno deluje kot Bitje in v modrosti uporablja Svojo voljo. In on za vekomaj ne bo mogel prodreti v najglobljo globino Božanstva, vendar pa se v svoji nepopolnosti vedno lahko obrne na Jezusa Kristusa, Ki je sedaj zanj postal pojem za Boga in h Kateremu morajo zato vsi ljudje težiti, da bi prišli do Boga.
AMEN
PrevajalciLa inexplicable esencia de Dios seguirá siendo un problema para vosotros los humanos mientras viváis en la tierra, y tampoco podréis resolver completamente este problema en el reino espiritual, porque la esencia de Dios es insondable. Porque todo ser como ser individual es un concepto limitado, mientras que a Dios no se puede negar la esencia, porque Él abarca todo y también llena a cada ser, tanto en el estado de perfección como en el estado de insuficiencia, donde el ser, sin embargo, sigue existiendo, es decir, está vivificado por la fuerza de Dios, de lo contrario tendría que perecer.
Ser capaz de imaginarse uno el ser de Dios sería tan abrumador para el ser que ya no se atrevería a invocarlo y anhelar la unión con Dios. El ser no podría soportar la grandeza infinita de Su ser, no gozaría de su libertad porque tendría miedo de la infinitud de Su ser, que ahora se sentía demasiado débil para amarlo y por lo tanto perecería de asombro. Pero Dios quiere ser amado y por eso se esconde en toda Su plenitud.... Lo que emano de Él son chispas de Su fuego infinito de amor, y esas chispas son algo de la misma esencia que Él Mismo y, por tanto, también son capaces de amar. Y su amor desea a Dios, y por eso se les acerca como un ser igual en Jesucristo.... para ser amado por ellos con toda intimidad, que Él anhela....
Jesús también era un hombre, un ser individual con toda independencia; Su alma también era una chispa de luz de Dios, que no quería alejarse del fuego eterno del amor y, sin embargo, asumió una misión en la tierra por amor.... En este hombre, Jesús, la chispa de amor se había encendido a un grado tan poco común en una persona en la tierra, y este grado de amor siempre se incrementó más y más, porque el deseo por el Amor Eterno era tan grande que no pudo resistir y se entregó a Él, que la fuerza del amor de Dios fluyo en el hombre Jesús, la llenó y, por lo tanto, Éste ahora estaba completamente irradiado.... La Deidad esencial, que llena todo el universo, pero solo como un arroyo de fuerza irradiado, encontró un recipiente, que Le devolvió al amor y, por lo tanto, podía recibir cada vez más fuerza de amor.
Y el hombre Jesús se volvió divino, porque absorbió a Dios en toda plenitud.... la Deidad esencial Misma se transformó en Jesús en un Dios visible, Ella se manifestó.... En Jesús se presentó a los humanos un Dios imaginable, a Quien deben y también pueden amar, si son dispuestos a amar. En Jesús, una Deidad esencial también se hizo por primera vez comprensible para ellos, que nunca jamás podrán imaginarse como una fuerza que lo llena todo.
Un ser creado por Él se convirtió en el portador de la Deidad eterna solo a través de que alimentó la chispa de amor en Sí Mismo, que se encendió en una llama brillante y se unió con el fuego del amor eterno. El fuego divino del amor llenó al hombre Jesús, pero no Lo consumió, porque Él Mismo se había convertido en amor y así también podía soportar la fuerza de amor de Dios en una medida inimaginable....
(13.03.1953) el hombre como tal está atado a una forma.... todo, lo que es imaginable para él tiene una forma, por lo que la Deidad eterna también ha tomado una forma para los hombres para que pueda ser imaginable para ellos, aunque Dios llena todo el infinito, porque todo lo que existe es la irradiación de la fuerza de Dios. El hombre mismo también es en su sustancia original, fuerza de amor emanada de Dios, que Él formó de acuerdo con Su voluntad para crearse para Si Mismo una estación colectora, para la recepción para Su imparable fluyente de fuerza de amor. Pero la formación de tal receptáculo lo tiene que realizar el hombre mismo, con el fin de estar íntimamente conectado con Dios, aunque uno está fuera de Él.
El hombre Jesús lo hizo. Él mismo se ha hecho recipiente que ahora recibía ininterrumpidamente la fuerza divina del amor y, en consecuencia, también estaba completamente unido con Él, Que por lo tanto ahora estaba en su sustancia original en Él. El amor es Dios.... y que el amor puede ser algo esencial esto todavía no lo captáis, y tampoco lo comprenderéis por completo. Solo podéis aprender a comprender la esencia del amor y su fuerza a través de la auto-transformación al amor, y entonces el problema de la divinización del hombre Jesús será comprensible para vosotros.
Pero se requiere un grado extremadamente alto de madurez para poder comprender que Dios es fuerza y, sin embargo, obra como un ser y usa Su voluntad con sabiduría. Y nunca podrá penetrar en las profundidades más profundas de la divinidad y, sin embargo, en su insuficiencia siempre podrá dirigirse a Jesucristo, Quien ahora se ha convertido en su concepto de Dios y a Quien todos deben esforzarse para llegar a Dios....
Amén
Prevajalci