Iščite razlago in vam bo dana.... Tisti, na katerega se spusti Božji Duh, je ravno tako sposoben dati odgovor v skladu z Resnico na vprašanja, katera so mu postavljena glede duhovnega. Skrivnost Božjega učlovečenja je za zemeljske ljudi tako težak pojem, da oni nikoli ne morejo biti popolnoma podučeni, razen če niso prejeli razlage s strani Samega Božjega Duha tako, da jih bodo prejemniki duhovnih sporočil sicer dobro dojeli, vendar pa to ne more biti na dojemljiv način dostavljeno bližnjim.... Človek Jezus je bil resnično rojen na čudežen način in Njegovo rojstvo je bilo pospremljeno z vsakovrstnimi nadnaravnimi pojavi. Vendar pa je telo bilo in tudi ostalo predvsem zemeljska stvar; duša je izvirala iz kraljestva svetlobe in je glede na to brez greha prišla na svet, da se je zato preko te duše lahko manifestiral Sam Bog; On je lahko deloval, ker ni bilo ničesar, kar bi se lahko kot ovira zoperstavilo Njegovemu delovanju. Tako sta bila v otroku Jezusu istočasno Bog in človek.... vse, kar je bilo vidno človeškemu očesu, je bil človek; Tisti, Kateri je otroku dal življenje, Kateri je pritegnil ljudi in s Svojo bližino izzival oboževanje, pa je bil Bog. Sámo večno Božanstvo se je manifestiralo (učlovečilo) in je bilo tudi prepoznano s strani tistih, kateri so bili dobre volje, katerih srca so bila sposobna in voljna ljubiti in katera so se zaradi tega odpirala za Božjega Duha, da v njih deluje. V času Jezusovega rojstva so v Njegovo bližino prišli samo ljudje, kateri so bili vodeni s strani Božjega Duha, katere je Sam Bog smatral za dostojne, da vidijo otroka; katerim se je On preko otroka približal in v katerih je On tudi prebudil zavest o tem, da so v Božji bližini. Drugim ljudem se je namreč otrok zdel povsem človeški in se jim ni zdel niti malo bolj drugačen od ostalih otrok, kar pa tudi ni bil, kar se tiče Njegovega zemeljskega telesa. Na ta način pa so Ga gledali tudi ljudje v Njegovi mladosti in v kasnejših letih, ker se On s Svojo Božanstvenostjo, s Svojim s strani Božjega Duha izpolnjenim Bitjem ni pojavljal na očiten način; čeprav pa se je On neprestano vse bolj in bolj združeval z Bogom preko Svojega vzornega življenja Ljubezni, da je na ta način poduhovil tudi Svoje telo in ga naredil kot posodo za prejemanje Božanskega Duha. Vendar pa je bil to človek Jezus, Kateri je moral Samega Sebe preko Ljubezenskega delovanja oblikovati v nek ovoj, kateri bi bil dostojen Božjega Duha, da se je Ta tako lahko v vsej polnosti zakril v Njem in tudi neomejeno deloval skozi Njega. Tisti, Kateri je iz Njega govoril, Kateri je izvajal čudeže in zapovedoval sami smrti, je bil Sam Bog; tisto, kar je bilo vidno ljudem, pa je bil človek.... Vera v Božansko poslanstvo človeka Jezusa je obenem tudi omogočala, da so ljudje v Njem prepoznali Boga tako v otroku, kakor tudi v Njegovih učiteljskih letih, kjer so Ga potem na enak način prepoznali tisti, kateri so tudi sami imeli istega Duha; kateri so torej živeli življenje v skladu z Božjo voljo in so se zato tudi odpirali Njegovemu Božanskemu Bitju. Za njih namreč ni bilo dvoma glede tega, da se je Sam Bog zakril v Njem in deloval preko Njega. Človeška zunanja forma je v včasih dovolila, da se v njih pojavijo dvomi; oni namreč niso mogli dojeti skrivnosti Božjega učlovečenja ter popolnega zedinjenja Boga in človeka, kakor to tudi ne more biti nikoli popolnoma pojasnjeno ljudem, kateri niso duhovno prebujeni. To bi oni sicer lahko dojeli s svojo dušo, vendar pa to ne more biti nikoli predstavljeno povsem razumsko, kakor bi bilo to potrebno za popolno razumevanje. Toda nikoli ne more biti in tudi ne sme biti otroku Jezusu zanikana Božanstvenost, ker je bil On dostojen najbolj vzvišene milosti, da se je v Njega zakril Sam Bog, Kateri Se je razodel tistim, kateri so Ga ljubili in živeli po Njegovi volji.
AMEN
PrevajalciFordert Aufklärung, und sie wird euch werden.... Auf wen sich der Geist Gottes herabsenkt, der vermag auch wahrheitsgemäß Antwort zu geben auf Fragen, die ihm gestellt werden in geistiger Hinsicht. Es ist das Mysterium der Menschwerdung Gottes ein so schweres Problem für die Erdenmenschen, daß sie niemals restlos belehrt werden können, es sei denn, sie nehmen vom Geist Gottes selbst die Erklärung in Empfang, so daß sie von dem Empfänger geistiger Botschaften wohl verstanden werden, aber nicht den Mitmenschen verständlich zugeleitet werden kann.... Der Mensch Jesus wurde zwar geboren auf wunderbare Weise, und Seine Geburt war begleitet von überirdischen Erscheinungen jeglicher Art. Dennoch war und blieb der Körper vorerst irdisch materiell; die Seele entstammte dem Lichtreich und war somit ohne Sünde zur Welt gekommen, und folglich konnte Gott Sich Selbst durch diese Seele offenbaren, Er konnte wirken, weil nichts vorhanden war, was Seinem Wirken sich als Hindernis entgegengestellt hätte. Also war Gott und Mensch zugleich in dem Jesuskind.... alles dem menschlichen Auge Schaubare war Mensch, Der aber dem Kinde das Leben gab, Der die Menschen anzog und sie zur Anbetung veranlaßte durch Seine Nähe, war Gott. Die ewige Gottheit Selbst offenbarte Sich und wurde auch erkannt von denen, die guten Willens waren, deren Herzen liebefähig und liebewillig waren und die darum dem Geist Gottes sich öffneten zum Wirken in ihnen. Zur Zeit der Geburt Jesu kamen nur Menschen in Seine Nähe, die vom Geist Gottes hingeführt wurden, die also Gott Selbst würdigte, das Kind zu schauen, denen Er Sich durch das Kind näherte und in denen Er auch das Bewußtsein erweckte, in der Nähe Gottes zu sein. Einem anderen als solchem Menschen aber wäre das Kind nur rein menschlich erschienen, nicht anders wie andere Kinder, wie es auch war Seinem irdischen Körper nach. Und so auch sahen Ihn in Seiner Jugend und in späteren Jahren die Menschen, denn Er trat nicht offensichtlich mit Seiner Göttlichkeit, mit Seinem vom Geist Gottes erfüllten Wesen hervor, wenngleich Er Sich stets mehr und mehr mit Gott vereinigte durch Sein vorbildliches Liebeleben, das auch Seinen Körper vergeistigte und zu einem Aufnahmegefäß des göttlichen Geistes machte. Doch es war der Mensch Jesus, Der Sich Selbst durch Liebetätigkeit gestalten mußte zu einer würdigen Hülle des Gottesgeistes, auf daß dieser in aller Fülle in Ihm sich bergen und durch Ihn wirken konnte unbegrenzt. Was aus Ihm sprach, Wunder verrichtete und selbst dem Tode gebot, war Gott Selbst, was den Menschen schaubar war, war Mensch.... Der Glaube an die göttliche Sendung des Menschen Jesus ließ auch die Menschen Gott in Ihm erkennen, sowohl als Kind als auch in Seinen Lehrjahren, wo gleichfalls wieder die Ihn erkannten, die selbst gleichen Geistes waren, die also ein Leben führten dem göttlichen Willen gemäß und daher sich auch Seinem göttlichen Wesen erschlossen. Für sie war es ohne Zweifel, daß Gott Selbst in Ihm Sich barg und durch Ihn wirkte. Doch die menschliche Außenform ließ auch in jenen mitunter Zweifel aufkommen, weil auch sie das Mysterium der Menschwerdung Gottes und des völligen Zusammenschlusses von Gott und Mensch nicht fassen konnten, wie es auch nie restlos geklärt werden kann den Menschen, die nicht geistig geweckt sind. Diese würden es wohl mit ihrer Seele erfassen können, jedoch niemals kann es rein verstandesmäßig so dargestellt werden, wie es zum vollen Verständnis nötig wäre. Doch nie und nimmer kann und darf dem Jesuskind die Gottheit abgestritten werden, denn Dieses war würdig der höchsten Gnade, daß Gott Selbst Sich in Ihm barg, daß Er Sich offenbarte denen, die Ihn liebten und nach Seinem Willen lebten.
Amen
Prevajalci