Primerjaj objavo s prevodom

Več prevodov Naključna objava:

SAMOLJUBJE V ONOSTRANSTVU PODALJŠUJE STANJE TRPLJENJA.... PRIPRAVLJENOST NUDITI POMOČ....

Ljubezen-ska dejavnost (aktivnost) ima v onostranstvu enak učinek kot na Zemlji.... povečan dotok moči, kar obenem tudi pomeni duhovni napredek, ker vsaka Ljubezen-ska dejavnost poravnava pot k Bogu, Božja bljižina pa je končni cilj vsakega bitja. Zato se tudi v duhovnem področju pridiga o Ljubezni; se pravi da svetlobna bitja neodrešenim dušam (dušam, ki niso priznale Jezusa Kristusa za Gospodarja, mu predale svojega življenja in zato ne živijo Ljubezni) usmerjajo pozornost na to, da jim Ljubezen prinaša osvoboditev, in približana jim je vsakršna možnost (priložnost), da se lahko razvijajo v Ljubezni. Na nikakršen način razen z Ljubeznijo ni mogoče, da se duša razvija navzgor (na višje, da napreduje); to je v duhovnem področju veliko težje kot pa na Zemlji, vse dokler je duša še brez znanja (brez luči, prosvetljenja), torej dokler še nima spoznanja. Tedaj je namreč ganjena edino z njeno lastno usodo; ona ne vidi stiske in težave drugih duš, ker se ona še vedno nahaja v samoljubju (sebičnosti), katero pa je tudi zaslužno za njeno stanje neznanja.

In samoljubje ji preprečuje, da je nesebično Ljubezen-sko aktivna. Tedaj namreč duša vidi sebe kot centralno točko; nesrečna je, čeprav pa neupravičeno, ker njeno samoljubje zakriva njene lastne napake, pri čemer ona prepozna vse napake drugih duš in se počuti, da je iznad njih. Tako da ona sploh niti ne more čutiti Ljubezni z njeno okolico, ki trpi. Ona je trdosrčna in brezčutna in ne gleda na druge duše; toda tako bo bridko doživljala svojo težavo (nesrečno stanje), katera je lahko zmanjšana edino, če se v njej razgori Ljubezen in jo spodbudi na Ljubezen-sko dejavnst (aktivnost). In pogosto mine nekončno dolgo časa, preden se duša omehča in iz lastne pobude postane voljna (pripravljena) pomagati.

Vendar pa tudi poleg tega ne more drugače prejeti spodbude za Ljubezn-sko dejavnost (delovanje), razen preko učenja (Božje Besede) s strani svetlobnih bitij, ker se mora ona popolnoma v svobodni volji odločiti za to, da je pripravljena (voljna) pomagati. Ona mora zmanjšati svoje samoljubje, zanemariti svojo lastno težavo in poizkušati zmanjšati ter ublažiti težave drugih duš, ki trpijo. Tedaj bo njeno stanje, ki je bilo do tedaj brez moči (nebogljeno), doživelo spremembo; duša bo (ob)čutila dotok moči in bo posta(ja)la vse bolj sposobna za nudenje pomoč in za delovanje v Ljubezni. Njeno stanje na ta način postaja vse bolj svobodno, in ona tedaj spoznava, da okoli nje postaja vse svetlejše, uspeva videti stvari, ki jo osrečujejo, njeno znanje (prosvetljenje) postaja večje in njena volja, da pride do Boga, je vse močnejša.... In tako njena Ljubezen-ska dejavnost (aktivnost) postaja živa, ker ona spoznava silo ter moč Ljubezni, prepoznava njen cilj in hiti k njemu.... trudi se doseči Božjo bljižino in se preko Ljubezni rešiti....

AMEN

Prevajalci
Prevod: Lorens Novosel

Eigenliebe im Jenseits verlängert den Leidenszustand.... Hilfswilligkeit....

Im geistigen Reich wirkt sich die Liebetätigkeit genau so aus wie auf Erden.... in vermehrter Kraftzufuhr, also auch geistigem Fortschritt, denn jegliche Liebetätigkeit ebnet den Weg zu Gott, und Gottnähe ist letztes Ziel alles Wesenhaften. Im geistigen Reich wird daher die Liebe gleichfalls gepredigt, d.h., die Lichtwesen machen die unerlösten Seelen darauf aufmerksam, daß nur die Liebe ihnen Befreiung bringt, und sie bringen ihnen auch alle Gelegenheiten nahe, um sich in der Liebe entfalten zu können. Anders als auf dem Wege der Liebe kann keine Seele sich zur Höhe entwickeln, doch es ist dies im geistigen Reich um vieles schwerer als auf Erden, solange die Seele noch unwissend ist, also noch nicht in der Erkenntnis steht. Denn dann berührt sie nur ihr eigenes Los, sie sieht nicht die Not anderer Seelen, weil sie noch sehr in der Eigenliebe steht, die ihren unwissenden Zustand verschuldet hat. Und diese Eigenliebe hindert sie an uneigennütziger Liebetätigkeit, denn es betrachtet die Seele dann sich selbst als Mittelpunkt, sie fühlt sich unglücklich, und zwar ungerechterweise, denn ihre Eigenliebe verschleiert ihre eigenen Fehler, wohingegen sie alle Fehler der anderen Seelen erkennt und sich über diese erhaben fühlt. Und also kann sie keine Liebe empfinden für ihre leidende Umwelt. Sie ist hart und gefühllos und nimmt keinen Anteil an den anderen Seelen, und so lange wird sie auch ihre Not bitter empfinden, die sich nur verringert, so in ihr die Liebe entflammt und sie zur Liebetätigkeit anregt. Und es vergeht oft endlos lange Zeit, bis die Seele weich wird und aus eigenem Antrieb hilfswillig ist. Und doch kann sie nicht anders als durch Belehrung von seiten der Lichtwesen zur Liebetätigkeit angeregt werden, denn sie muß in völlig freiem Willen sich zur Hilfsbereitschaft entschließen, sie muß ihre Ichliebe zurückstellen, ihre eigene Not außer acht lassen und die Not der mitleidenden Seelen zu lindern versuchen, dann wird ihr bis dahin kraftloser Zustand eine Änderung erfahren, die Seele wird die Kraftzufuhr spüren und immer fähiger werden, zu helfen und zu wirken in Liebe. Ihr Zustand wird nun immer freier, und sie erkennt nun, daß es immer lichter wird um sie, sie vermag Dinge zu sehen, die sie beglücken, ihr Wissen wird größer und ihr Wille, zu Gott zu gelangen, immer stärker.... Und also wird auch ihr Liebeswirken ein eifriges, denn sie erkennt die Macht und Kraft der Liebe, sie erkennt ihr Ziel und strebt diesem entgegen.... sie sucht in Gottnähe zu gelangen und sich durch die Liebe zu erlösen....

Amen

Prevajalci
This is an original publication by Bertha Dudde