To, da morajo ljudje verjeti v nauk o nezmotljivosti poglavarja cerkve pomeni, da mora biti vsak dodatni nauk ali pravilo, ki ga postavi poglavar cerkve, priznan (odobren, sprejet) brez kritike, s čimer sta odpravljena človekovo razmišljanje in njegova svoboda izbire, kar je nesprejemljivo, če naj bi človek nekega dne polagal račun za svoj odnos do Boga. Vsak človek mora (sam) odgovarjati zase (Mt 16,27; Raz 20;12 -13), posledično temu se mora sam odločati v popolni svobodi volje... Vendar, da bi lahko sprejel odločitev, mora biti sposoben preučiti in upoštevati (pretehtati), za kaj se bo odloči.... Ne bi smelo biti tako, da se posamezna oseba odloči in ta oseba potem zahteva od tisočev in tisočev ljudi, da sledijo njegovi odločitvi, nato pa to zahtevo izrazi v obliki zapovedi.... (doktrine).... kar nedvomno velja, če naj se vsaka cerkvena zapoved prizna za skladno z Božjo voljo, saj je njen temelj (domnevna) nezmotljivost cerkvenega poglavarja. Ti nauki so zdaj brez zadržkov sprejeti, ne da bi si človek razjasnil njihov pomen in namen, kar ima za posledico rutinska dejanja, ki niso povezana s svobodno odločitvijo, globoko vero in globoko občuteno bližino Bogu... Razvila se je cerkvena služba, ki v resnici ni služba Bogu. Uvedeni so bili običaji, ki so bolj ali manj formalnosti... Nasprotnikovim dejanjem je uspelo, da so pod krinko pobožnosti odtujile ljudi od Resnice, jim onemogočile lastno mišljenje in s tem tudi svobodno odločanje, saj nasprotnik vse to zatira (prepreči) zaradi dogme o nezmotljivosti. Ker ko bo ta nauk človeku postal sprejemljiv, mu o njem ne bo več treba imeti mnenja. Tako sprejema brez nadzora, ni se mu treba odločiti, saj se je namesto njega že odločil nekdo drug in svobodna volja ni uporabljena. Namesto tega mora oseba verjeti v to, kar ji je dano kot verska dogma, če ne želi priti v konflikt s določeno versko dogmo, ki jo ima cerkev za tako zelo pomembno, da se poglavar cerkve nikoli ne more zmotiti oz. sprejti napačne ukrepe, ko sprejema odločitve glede cerkve.
Bog ceni le svobodno odločanje, vendar mora to sprejeti človek sam in zato mora upoštevati prednosti in slabosti verske dogme. Le tisto, kar lahko potrdi v svojem srcu, se lahko imenuje vera, ne pa tisto, kar je prisiljen sprejeti (potrditi).... Le tisto, kar lahko potrdi v svojem srcu, se lahko imenuje vera, in ne tisto, kar je prisiljen potrditi... Kajti verska dogma, ki jo je namenil Bog, bo vzdržala vsakršno presojo in bo toliko bolj prepričljivo sprejeta, čim bolj se bo človeško bitje poglabljalo vanjo... Vendar pa vse, kar ni od Boga, ne vzdrži presoje in bo zavrnjeno s strani vsake osebe, ki se resno bori za znanje....
AMEN
PrevajalciPeople’s obligation to believe the teaching of infallibility of the head of church means that every additional teaching or rule set up by the head of church has to be approved or accepted without criticism, and thus the human being’s thought and choice are eliminated, even though they are indispensable if the human being is to give account of his relationship to God one day. Every person has to answer for himself, consequently he has to make his own decision with complete freedom of will.... However, in order to make a decision he has to be able to examine and consider what he should decide on.... It should not be the case that an individual person decides and this person then demands of thousands and thousands of people to follow his decision, subsequently expressing this demand in the form of a commandment.... (a doctrine).... which is undeniably the case if every church commandment were to be acknowledged as in accordance with God’s will, because its foundation is the (alleged) infallibility of the head of church. These teachings are now unreservedly accepted without the human being clarifying their meaning and purpose, resulting in routine actions which are unrelated to free decision, profound faith and deeply felt closeness to God....
A church service evolved which, in reality, is not a service to God. Customs were introduced which are more or less formalities.... The adversary’s actions succeeded in alienating people from the truth under the guise of piety, to stop them from using their own thoughts and thus their free decision too, since all this is suppressed by God’s adversary due to the dogma of infallibility. Because once this teaching has been made plausible to a person he will no longer need to have an opinion about it. Thus he accepts without scrutiny, he need not make a decision because someone else has already made a decision on his behalf and free will is not utilized. Instead, the person has to believe what is given to him as religious dogma if he does not want to come into conflict with the particular religious dogma, which the church makes out to be so very important, that the head of church can never err or take wrong measures when he makes a decision concerning the church.
God only values free decision-making, but this has to be made by the person himself and thus the pros and cons of religious dogma have to be considered by him. Only what he can affirm in his heart can be called faith, and not what he finds himself compelled to affirm.... Because religious dogma intended by God will bear up to every scrutiny and will be even more convincingly accepted the more the human being delves into it.... However, anything that is not of God does not stand up to scrutiny and will be rejected by every person who seriously struggles for knowledge....
Amen
Prevajalci