Primerjaj objavo s prevodom

Več prevodov Naključna objava:

AROGANCA.... VERA ZDRUŽENA Z OSTRIM RAZUMOM

Neizrekljivo trpljenje je posledica pomanjkanje vere pri ljudeh, in četudi bi nebeški Oče v svojem usmiljenju želel obvladati bedo z očitnimi dokazi o Božji dejavnosti, kar naj bi ljudem olajšalo verovanje...., je to za ljudi, ki so prežeti s svojimi vrednotami, jalovo prizadevanje. Gospod vstopa v življenje vsakega človeka na toliko različnih načinov.... vedno znova jim je dana priložnost, da vstopijo z Njim v otroški odnos.... Če bi ljudje bolj poslušali svoje srce in manj, kaj jim svetuje razum, bi bilo človeštvo v boljšem položaju in bi imelo veliko globljo vero, kot jo ima sedaj.

Človeka, ki poskuša vse razložiti in razčleniti intelektualno, ni mogoče (ga Bog ne more) učiti. Razum brez vere nima nobene vrednosti, sama vera bo všeč nebeškemu očetu, toda vera v povezavi z intelektualno ostrino je za človeka blagodejna nad vsemi pričakovanji, saj mu bo šele zdaj zasijala prava luč, šele zdaj bo stal pri viru vse modrosti, njegovo srce pa se bo razširilo ob spoznanju, kakšno obilje duhovnih dobrin se mu zdaj ponuja in kako uspešno zdaj lahko uporablja svojo intelektualno ostrino, ki je neločljivo povezana z globoko vero. Zato je potrebno iz vira modrosti neprestano črpati, kajti izvir, ki je odprt za osvežitev človeštva, ne bo usahnil, razen če človeštvo vse zavrne in ne ceni osvežitve in okrepitve, ki mu je ponujena.

Največja napaka in tudi najhujši prekršek zoper božanski red je človekova vzvišenost nad drugimi.... saj je tam resnično težko najti pravo rešitev. Kdor je majhen, a se ima za velikega, izgubi tudi vsak občutek za pomen resnicoljubnost.... Kdor v sebi ni žejen resnice, tudi nikoli ne bo mogel presojati in ne bo mogel razlikovati resnice od laži, če je ta ljudem ponujena kot duhovna dobrina. Kdor želi v prvi vrsti uveljaviti sebe in svoj ugled, nima interesa za iskanje resnice.... Resnica je zanj neprijetna, ker najprej zahteva samospoznanje, človek pa bi se (prej) moral spustiti z visokega piedestala (podstavka) na katerega se je sam povzpel.

In tako lahko v luči stoji le tisti, ki spoštuje resnico kot najvišjo vrlino, kajti čisto resnico lahko sprejme le resnice željna oseba, in to z najglobljo ponižnostjo srca.... Božja milost se ne približuje nadutosti, pač pa je vsakdo, ki živi v ponižnosti, vedno in za vedno v Božji milosti.... In tako mora človek najprej spoznati samega sebe in ob tem spoznanju se mora zavedati svoje ničevosti, potem se bo ponižno sklonil pred svojim Stvarnikom in mu ne bo odvzeta božja milost, ki mu pomaga stati v pravi luči....

Amen.

Prevajalci
Prevod: Janko Žagar

Arrogância.... Fé emparelhada com sagacidade....

A miséria indescritível é causada pela falta de fé das pessoas, e mesmo que o Pai celestial em Sua misericórdia queira controlar a miséria através de evidências óbvias da atividade divina, o que deveria facilitar a crença das pessoas.... é um começo fútil com pessoas imbuídas do seu valor. De tantas maneiras diferentes o Senhor entra na vida de cada pessoa.... repetidamente é-lhes dada a oportunidade de entrar numa relação de criança com Him.... E se as pessoas deixassem seus corações falar mais e ouvir menos o que seu intelecto as aconselha a fazer, a humanidade estaria verdadeiramente melhor e muito mais profunda na fé do que está agora. Não se deve ensinar ao homem quem procura explicar e dissecar tudo intelectualmente. Intelecto sem fé deve ser valorizado a zero, só a fé será agradável ao Pai do céu, mas a fé aliada à acuidade intelectual é benéfica para o ser humano além de qualquer expectativa, pois só agora a luz certa brilhará para ele, só agora ele estará na fonte de toda a sabedoria, e seu coração se alargará na realização da abundância de bens espirituais que agora lhe é oferecida e como ele pode agora usar com sucesso sua acuidade intelectual, que está inseparavelmente ligada à fé profunda. Portanto, a fonte da sabedoria deve ser constantemente extraída, pois uma fonte que se abre para que a humanidade se refresque não secará se não rejeitar tudo e não apreciar o refresco e o fortalecimento que lhe são oferecidos. O maior erro e também a ofensa mais grave contra a ordem divina é o autoconceito das pessoas...., pois realmente a alavanca não pode ser facilmente aplicada ali. Aquele que é pequeno e se julga grande também perde todo o apreço pelo valor da verdade.... aquele que não tem sede da verdade em si mesmo também nunca será capaz de julgar e não será capaz de distinguir a verdade da falsidade, se ela for oferecida às pessoas como bem espiritual. Quem se quer afirmar e afirmar a sua reputação acima de tudo, não está de todo interessado em descobrir a verdade.... A verdade é ainda mais inconveniente para ele, pois primeiro exige autoconhecimento e o ser humano teria de descer do pedestal alto que ele próprio subiu.... E assim só ele pode permanecer na luz quem respeita a verdade como a virtude mais elevada, pois a verdade pura só pode ser recebida por uma pessoa sedenta de verdade, e isto com a mais profunda humildade de coração.... A graça de Deus não se aproxima da arrogância, mas quem vive na humildade está sempre e para sempre na graça de Deus.... E assim o ser humano deve primeiro reconhecer-se a si mesmo, e esta realização deve torná-lo consciente do seu próprio nada, então o ser humano curvar-se-á humildemente perante o seu Criador e a graça divina não lhe será negada, o que o ajudará a permanecer na luz certa....

Amém

Prevajalci
Prevod: DeepL