Večni zakon določa smernice za celotno razmišljanje in delovanje, kar pa bo zahtevalo vlaganje celotne moči v najstrožje izpolnjevanje Božanskih zapovedi, katere pa so zopet jasne zahteve, ki so v skladu z Božanskim redom in se torej na ta način vedno prilagajajo naravnim od Boga danim zakonom. Zakon, ki je dan od tako imenovanega vrhovnega zakonodajalca, glede na to obenem tudi predstavlja smernico za celotno razmišljanje in delovanje (postopke), katero se mora.... da bi bilo v skladu z Božjo voljo, uskladiti z Božanskimi zahtevami. Vsako odstopanje oz. nasprotno delovanje mora biti glede na to prepoznano in doživeto kot ne-pravica ali greh; ravno tako pa se mora vklapljanje v Božanski red odraziti na način, da je rezultat notranjega zadovoljstva in nedvomnega duhovnega napredka Bogu prijetno življenje, ki spoštuje Njegove zakone. Kjer se tem od Boga danim zapovedim ne posveča pozornosti, tam zelo hitro pride do razpuščenega stanja, katero pa se izraža v ravno nasprotnem stanju.... v duhovni zaslepljenosti, nerazvitem duhovnem življenju in velikem obupu (stanju brez upanja) v primerjavi z življenjem v blaženosti v onostranstvu, ki se začenja po zemeljskem življenju. Toda če si človek vedno prizadeva, da svoje razmišljanje in delovanje izvede skladno z zakonom, ki je Bogu po volji, bo njegovo duhovno stanje postajalo vse bolj svetlo in jasno; in on potem lahko ravno tako razloči, do katere mere je celotno stvarstvo podrejeno Božanskim zakonom.... oz. kakšna naloga je dana vsakem delu stvarstva in zakaj mora delovanje, ki nasprotuje Božanskim zakonom, imeti težke posledice. On mora namreč kaj hitro spoznati, da nobeno bitje ne more kršiti Božje naloge, brez da pri tem v duhovnem smislu ne bi resno škodil. Človek ima sicer resda svobodo volje, da se tem nalogam (lahko) upre, vendar pa na lastno odgovornost in nevarnost. In nikoli ne bo nobenemu bitju šlo dobro od rok in da pri tem ne bi škodil svoji duši, če zanemarja te zakone; v tem kratkem zemeljskem času je namreč potrebno vedno stremeti edino k temu, da se sledi zahtevi večnega Božanstva, če duša želi imeti koristi zase. Edino neko brezpogojno priznavanje Božanskih zakonov in zavestno z veseljem izpolnjevanje Božjih Zapovedi lahko pripelje do zrelosti duše, kakor je to po volji Samemu Bogu.... da se Mu zemeljski otrok približa in da postane dostojen Njegove Ljubezni ter milosti....
AMEN
PrevajalciUn’eterna Legge determina le linee di condotta per ogni pensare ed agire, ed è richiesto l’impegno di tutta la forza per la strettissima osservanza dei Comandamenti divini, che sono nuovamente soltanto le chiare pretese che corrispondono all’Ordine divino e quindi si adeguano sempre alle leggi della natura date da Dio. Una Legge rilasciata in certo qual modo dal più sommo Legislatore significa quindi anche la linea di condotta per ogni pensare ed agire che, se deve corrispondere alla Volontà di Dio, deve adeguarsi alle Pretese divine. Ogni deviare o agire contrario dev’essere quindi riconosciuto e percepito come ingiustizia o peccato; pure così un inserirsi nell’Ordine divino deve aver per effetto, che contentezza interiore ed inconfondibile progresso spirituale sono il successo di un camino terreno compiacente a Dio e che osserva le Sue Leggi. Dove alle Leggi di Dio non viene data nessuna considerazione, risulta molto presto uno stato incontenibile, che comprensibilmente si manifesta proprio nel contrario, nell’abbaglio spirituale, una vita interiore sottosviluppata e grave disperazione di fronte ad una vita terrena seguita da una Vita nell’aldilà nella Beatitudine. Ma se il figlio terreno intende sempre eseguire il suo pensare ed agire nel senso voluto dall’Ordine divino, la sua condizione spirituale diventa sempre più luminosa e limpida, ed ora è anche in grado di decidere, fin dove ogni Creazione è sottoposta alle Leggi divine, cioè quale compito è assegnato ad ogni Opera di Creazione e del perché un agire contrario contro i Comandamenti di Dio hanno delle conseguenze così gravi; perché presto deve riconoscere, che nessun essere può trasgredire contro le Disposizioni di Dio senza avere seri danni nella relazione spirituale. L’uomo ha bensì la libertà della volontà di opporsi a queste Disposizioni, ma allora per propria responsabilità e pericolo, ed in un tempo prevedibile a nessun essere riuscirà rimanere senza danno per la sua anima, di poter lasciare inosservate le Leggi, perché nel breve tempo terreno deve sempre soltanto aspirare ad eseguire tutte le Disposizioni dell’eterna Divinità, se l’anima deve poter registrare per sé un evidente vantaggio. Solo un definitivo riconoscere delle Leggi divine ed una cosciente gioiosa osservazione dei Comandamenti di Dio può procurare la maturità dell’anima, com’è voluto da Dio Stesso, che il figlio terreno Lo segua e diventi degno del Suo Amore e della Sua Grazia.
Amen
Prevajalci