Večni zakon določa smernice za celotno razmišljanje in delovanje, kar pa bo zahtevalo vlaganje celotne moči v najstrožje izpolnjevanje Božanskih zapovedi, katere pa so zopet jasne zahteve, ki so v skladu z Božanskim redom in se torej na ta način vedno prilagajajo naravnim od Boga danim zakonom. Zakon, ki je dan od tako imenovanega vrhovnega zakonodajalca, glede na to obenem tudi predstavlja smernico za celotno razmišljanje in delovanje (postopke), katero se mora.... da bi bilo v skladu z Božjo voljo, uskladiti z Božanskimi zahtevami. Vsako odstopanje oz. nasprotno delovanje mora biti glede na to prepoznano in doživeto kot ne-pravica ali greh; ravno tako pa se mora vklapljanje v Božanski red odraziti na način, da je rezultat notranjega zadovoljstva in nedvomnega duhovnega napredka Bogu prijetno življenje, ki spoštuje Njegove zakone. Kjer se tem od Boga danim zapovedim ne posveča pozornosti, tam zelo hitro pride do razpuščenega stanja, katero pa se izraža v ravno nasprotnem stanju.... v duhovni zaslepljenosti, nerazvitem duhovnem življenju in velikem obupu (stanju brez upanja) v primerjavi z življenjem v blaženosti v onostranstvu, ki se začenja po zemeljskem življenju. Toda če si človek vedno prizadeva, da svoje razmišljanje in delovanje izvede skladno z zakonom, ki je Bogu po volji, bo njegovo duhovno stanje postajalo vse bolj svetlo in jasno; in on potem lahko ravno tako razloči, do katere mere je celotno stvarstvo podrejeno Božanskim zakonom.... oz. kakšna naloga je dana vsakem delu stvarstva in zakaj mora delovanje, ki nasprotuje Božanskim zakonom, imeti težke posledice. On mora namreč kaj hitro spoznati, da nobeno bitje ne more kršiti Božje naloge, brez da pri tem v duhovnem smislu ne bi resno škodil. Človek ima sicer resda svobodo volje, da se tem nalogam (lahko) upre, vendar pa na lastno odgovornost in nevarnost. In nikoli ne bo nobenemu bitju šlo dobro od rok in da pri tem ne bi škodil svoji duši, če zanemarja te zakone; v tem kratkem zemeljskem času je namreč potrebno vedno stremeti edino k temu, da se sledi zahtevi večnega Božanstva, če duša želi imeti koristi zase. Edino neko brezpogojno priznavanje Božanskih zakonov in zavestno z veseljem izpolnjevanje Božjih Zapovedi lahko pripelje do zrelosti duše, kakor je to po volji Samemu Bogu.... da se Mu zemeljski otrok približa in da postane dostojen Njegove Ljubezni ter milosti....
AMEN
PrevajalciVječni zakon određuje smjernice za svo razmišljanje i postupanje, a to će zahtijevati ulaganje sve snage za najstrožije pridržavanje Božanskih zapovijedi, koje su opet jasni zahtjevi koji su u skladu sa Božanskim redom i time se dakle uvijek prilagođavaju prirodnim Bogom danim zakonima. Zakon donešen od takoreći vrhovnog zakonodavca po tome predstavlja i smjernicu za svo razmišljanje i postupanje, koje se.... da bi bilo u skladu sa Božjom voljom, mora uskladiti sa Božanskim zahtjevima. Svako odstupanje ili protivno djelovanje mora u skladu s tim biti prepoznato i doživljeno kao nepravda ili grijeh; isto tako se uklapanje u Božanski red mora odraziti tako da je unutarnje zadovoljstvo i nedvojbeno duhovno napredovanje rezultat Bogu-milog života koji poštuje Njegove zakone.
Gdje se tim od Boga danim zakonima ne poklanja pažnja, vrlo brzo dolazi do raspuštenog stanja, koje se izražava baš na suprotan način.... u duhovnoj zaslijepljenosti, nerazvijenom unutarnjem životu i žestokom beznađu u odnosu na život u blaženosti u Onostranom koji slijedi nakon zemaljskog života. No ako čovjek uvijek nastoji svoje razmišljanje i djelovanje izvoditi sukladno Božanski željenom zakonu, njegovo duhovno stanje postajati će sve svjetlije i jasnije, i on onda može i razlučivati do koje mjere je svo Stvaranje podređeno Božanskim zakonima.... tj. koji zadatak je dodijeljen svakom djelu stvaranja i zašto postupanje protiv Božjih zapovijedi mora imati teške posljedice. Jer on ubrzo mora prepoznati da niti jedno biće ne može kršiti Božje naloge bez da u duhovnom smislu ozbiljno štetujete.
Čovjek doduše ima slobodu volje da se tim nalozima suprotstavi, no onda na vlastitu odgovornost i opasnost, i nikada niti jednom biću neće poći za rukom izbjeći štetu na svojoj duši zanemarujući te zakone, jer u kratkom zemaljskom vremenu uvijek se mora stremiti samo tome da se slijede zahtijevi vječnog Božanstva, želi li duša imati stvarne koristi za sebe. Samo jedno bezrezervno priznavanje Božanskih zakona i svjesno radosno držanje do Zapovijedi Božjih može dovesti do zrelosti duše, kao što je po volji Samoga Boga.... da Mu se zemaljsko dijete približi i postane dostojno Njegove Ljubavi i Milosti....
AMEN
Prevajalci