Noben človek nima moči, da bi se sam odkupil od krivde svojih grehov.... za to vedno potrebuje Odrešenikovo božansko ljubezen. Prav tako človek sam nima moči, da bi drugim ljudem odpustil grehe.... le, če v svoji službi deluje kot predstavnik večnega Božanstva na Zemlji in če je srce drugega človeka povsem iskreno, torej če ta nebeškega Očeta prosi za odpuščanje v popolnem zavedanju svojega greha. Zato je vedno le volja zemeljskega otroka odločilni dejavnik, delovanje Božjega predstavnika pa je le simbolično znamenje dejanja milosti....

Zato bo izpovedovanje grehov vedno popolnoma brez vrednosti, četudi se zdi, da je dolžnost izpolnjena, če istočasno izpovedovanja grehov ne pošljemo božjemu Očetu v iskreno molitev za odpuščanje. In namesto tega bo takšna skesana izpoved greha Očetu prinesla resnično odpuščanje te krivde tudi brez tega obreda.

Ljudje se pogosto ne zavedajo več, kako daleč so od resničnega Božanstva, čeprav izpolnjujejo vse zahteve, ki jim jih daje zemeljska Cerkev.... Kar bi morala biti najgloblja želja srca, je postalo popolnoma mehanično dejanje.... In zato tudi takšno izpolnjevanje dolžnosti ne more biti vedno enako blagoslovljeno.... Srca morajo najti Boga, pred tem je treba vzpostaviti tesen stik s Stvarnikom in Odrešenikom, potem bo Gospod poskrbel za svoje zemeljske otroke in jim zagotovil obilje milosti, tako da se bodo Njemu vedno bolj približevali in kmalu ne bodo več želeli živeti brez svojega Odrešenika na Zemlji.

Vendar mora vsak sam narediti prvi korak in vsakdo ve, kdaj je grešil.... Tako kot je sam našel greh, mora zdaj najti tudi notranjo kontemplacijo.... Če prepozna greh, se ga bo naučil tudi sovražiti, nato pa pride kesanje in želja, da bi se osvobodil krivde.... v tem primeru pa bo njegova molitev za odpuščanje prihajala iz srca in bo dosegla tudi uho tistega, ki edini zaradi svoje velike ljubezni lahko izbriše vso krivdo....

Amen.

Ta Objava ni uporabljena v nobeni tematski knjigi.