L’immensa grande distanza da Me di colui che si è una volta ribellato contro di Me, come la Forza che tutto vivifica, ha anche diminuito immensamente l’effetto di Forza, e così lo spirituale, che una volta era pieno di Vita e di Forza, ha derubato sé stesso della Forza ed infine si è formato nella sostanza più dura, perché anche la sostanza spirituale indurisce, quando in questa infinitamente grande distanza da Me non viene più toccata dalla Mia Forza d’Amore. E’ il processo dell’indurimento della sostanza spirituale pari al sorgere della materia terrena, che mediante la Mia Volontà è diventata forma. L’intera Creazione ora è in fondo in fondo tale sostanza indurita, una volta la Forza spirituale proceduta da Me, che però è proceduta da Me come l’essenziale più sublimemente perfetto. Questo essenziale nella sua perfezione veniva irradiato costantemente con la Mia Forza d’Amore e da ciò era in grado dell’illimitato creare ed agire come Me. (26.02.1953) Io Sono la Fonte dall’Eternità di tutta la Forza, e da questa Fonte dall’Eernità dipende ogni esistenza. Nulla esiste fuori di Me, che dispone autonomamente della Forza, ed un distaccarsi da Me e dalla Mia Forza significa quindi anche un totale svanire, perché da nessun’altra parte sarebbe possibile un apporto di Forza. Ma anche uno sciogliersi da Me non è possibile, perché la Mia Forza non può svanire in eterno ed in eterno non è nemmeno divisibile; ma quello che è proceduto dalla Mia Forza può allontanarsi da Me all’infinito, e distanza significa, che la Forza perde nell’effetto, quindi quello che si allontana rimane immobile e si raddensa in sostanza solida, in materia, che è perciò sostanza spirituale indurita, alla quale manca la facoltà dell’attività, perché è uscita dal campo della Mia Radiazione della Forza d’Amore. Questo è quindi il destino dello spirituale caduto da Me, che si trova nella più lontana distanza da Me ed è comunque eternamente imperituro. Tutto questo è comunque in fondo in fondo qualcosa di essenziale, che una volta era capace di pensare nel grado più sublime, che stava nella conoscenza ed aveva la libera volontà e malgrado ciò con la sua caduta ha perduto tutte queste Dimostrazioni divine. Queste essenzialità spirituali si sono dissolte in innumerevoli particelle per la Mia Volontà, per poi ritrovarsi lentamente in un Processo di Salvezza riconosciuto da Me di successo, quando è stato raggiunto un certo grado di maturità e purificazione. Quindi ho legato l’essenziale, che una volta era stato creato libero mediante la Volontà dell’essere da Me primo creato con l’utilizzo della Mia Forza. Ma che cosa ne è stato di questo essere primo creato? Questo essere erra sin dalla sua caduta come scintilla di forza qua e là e cerca con la forza che gli è rimasta ad irradiare tutto ciò che la Mia Volontà gli ha sottratto, ma non per vivificarlo, ma per aumentare la sua forza, affinché questa superi Me Stesso, cioè la Mia Forza. Quello che è legato mediante la Mia Volontà non reagisce a questa irradiazione, appunto perché non gli dà nessuna Vita. Ma appena è diventato di nuovo l’essere dopo il percorso infinitamente lungo attraverso la Creazione, quando le singole particelle si sono di nuovo tutte ritrovate e s’incorpora ora come un tutto nella forma umana e con ciò riottiene la consapevolezza dell’io, reagisce anche di nuovo agli sforzi dell’essere primo creato, al Mio spirito avverso. Si lascia abbagliare dalla scintilla, perché questa scintilla non da nessuna luce, ma è soltanto una luce d’inganno, che abbaglia l’occhio, per oscurarlo del tutto, come anche la sua forza è diventata senza effetto mediante la caduta, attraverso l’infinita grande distanza da Me. Ma il suo essenziale è rimasto, non ha perduto la consapevolezza dell’io, e perciò può ancora agire sulla stessa consapevolezza dell’io, quindi può colmare completamente l’uomo con la sua essenzialità, senza con ciò però essere legato nemmeno ad un uomo. Lui può quindi esercitare ovunque la sua influenza, dove si trovano degli uomini, che gli si rivolgono volontariamente mediante la loro mentalità e quindi aumentano la sua forza mediante l’unificazione con lui. Lui usa la Forza che gli è rimasta soltanto ancora per agire contro di Me, lui cerca di aumentarla sempre con l’aiuto di uomini, che gli si arrendono. Quindi questo spirito opposto agisce del tutto apertamente, lui può anche del tutto evidentemente dominare totalmente un uomo, ma soltanto finché questo deve assolvere la prova della volontà sulla Terra. Se ora ha raggiunto la sua meta, che ha conquistato gli uomini per sé, allora ha soltanto di nuovo promosso l’indurimento della sostanza spirituale e si è privato della sua forza, in modo che lui stesso è come totalmente senza vita, quando non può più attaccarsi saldamente agli uomini, che gli regalano la loro forza vitale. E questo è poi il caso quando un periodo di Redenzione va alla fine, quando ha trascinato la maggior parte degli uomini nell’abisso e gli altri si sono dati pienamente a Me. Allora lui stesso è derubato della sua forza, poi anche lui è in uno stato legato, giace in catene, finché può di nuovo eseguire sugli uomini gli stessi tentativi, finché gli uomini stessi sono di nuovo nello stato, che rinvigoriscono la sua forza, finché loro stessi gli sciolgono per modo di dire le catene mediante la loro errata volontà, che è rivolta di nuovo alla materia, che è obbediente alla volontà del Mio avversario e con ciò aumenta di nuovo la sua posizione di potere, cosa che diventa sempre più evidente in ogni periodo di Redenzione, più si avvicina la fine. Perciò ogni periodo di Redenzione comincerà con pacifica armonia, con un vero Paradiso sulla Terra e finirà con l’agire satanico, finché al Mio avversario viene slegato anche l’ultimo essenziale, finché lui stesso è così senza forza, che desidera la Forza da ME, finché egli stesso ritornerà a Me nella sua Casa Paterna, che ha abbandonato una volta liberamente.
Amen
TraduttoreIzredno velika oddaljenost tega kar se je nekoč uprlo zoper Mene kot vse-oživljajoče moči, je prav tako močno zmanjšala učinek moči in tako je duhovna snov, ki je bila nekoč polna življenja in moči, sama sebe oropala moči in se končno spremenila v najtršo snov, ker se celo duhovna snov strdi, če je ona tako neskončno daleč od Mene, da več ni imela vpliva moči Moje Ljubezni. Proces strditve duhovne snovi je istopomenski z nastankom zemeljske materije, katera je zahvaljujoč Moji volji prejela obliko.
Celotno stvarstvo je v bistvu takšna otrdela snov, nekoč iz Mene izsevana duhovna moč, ki kljub temu izvira iz Mene kot nekaj najbolj popolnega v svojem bistvu.... Ta duhovna snov je bila v svoji popolnosti neprestano prežeta z močjo Moje Ljubezni in bila pri tem sposobna ustvarjati in delati brez omejitev, kakor Jaz (26. 2. 1953). Jaz Sem prvotni izvor vse moči in od tega izvira moči je vse v obstoju odvisno. Ne obstaja ničesar izven Mene, kar samostojno razpolaga z močjo. In ločitev od Mene in od Moje moči prav tako pomeni popoln razpad (dezintegracijo), ker ni mogoče prejeti dotoka moči od kjerkoli drugje.
Ločitev od Mene pa prav tako ni mogoča, ker Moja moč večno ne more prenehati in je prav tako večno nedeljiva; vendar pa je sposobna sebe oddaljiti neskončno daleč od Vira moči, in oddaljenost pomeni, da je moč izgubila na svojem učinku, torej, da oddaljena snov ostane negibna in se stisne v trdno snov, v materijo, ki je torej otrdela-strjena duhovna snov, kateri manjka sposobnost, da bi bila aktivna, ker je zapustila polje sevanja Moje moči Ljubezni.
To je torej usoda padle duhovne snovi, katera je najbolj oddaljena od Mene in vendar večno ne bo prenehala obstajati.... V bistvu pa je ona kljub temu nekaj od duhovne snovi, ki je bila nekoč inteligentna na najvišji ravni, imela je spoznanje (zavest) in svobodno voljo, vendar je zahvaljujoč svojemu padcu izgubila vse dokaze svoje božanskosti. Po Moji volji so se ta duhovna bitja razgradila v neštete drobcene delce, da bi se postopoma ponovno zbrali potem, ko so dosegli določeno stopnjo zrelosti ali čiščenja skozi proces ozdravljenja, ki Sem ga Jaz prepoznal kot uspešnega.... S tem Sem torej zavezal nekoč padle duhove, ki so bili ustvarjeni od Mojega prvo ustvarjenega bitja in z uporabo Moje moči....
Toda kaj je nastalo iz tega prvo ustvarjenega bitja (Luciferja)? Od njegovega padca je to bitje tavalo sem ter tja naokoli, kot iskra moči poskušalo izkoristiti njegovo preostalo moč, da osvetli vse to, kar mu je Moja volja odvzela.... vendar ne, da to oživi temveč, da poveča svojo lastno moč, da bi presegel Mene Osebno, to je Mojo moč.... Duhovna snov omejena z Mojo voljo ne reagira na to osvetlitev (iluminacijo) preprosto zato, ker ji ne daje življenja.... Ampak takoj, ko ona ponovno postane bitje po neskončno dolgi poti skozi stvarstvo, ko so se vsi posamezni drobceni delci " ponovno našli" in se sedaj kot ena celota (duša) utelesili v človeški obliki in pri tem ponovno pridobili svoje samozavedanje, bo ona ponovno reagirala na prizadevanja prvotno ustvarjenega bitja, Meni nasprotnega duha.
Ona sebi dovoljuje biti zaslepljena z iskro, ker ta iskra ne daje svetlobe, ona je le navidezna svetloba, ki slepi oko, da bi ga tako povsem zamračila.... kakor je tudi njegova moč postala neučinkovita zaradi odpadništva zaradi neskončne oddaljenosti od Mene. Vendar njegovo bistvo ostaja, on ni izgubil svoje samozavesti, zatorej on še vedno lahko vpliva na enako samo-zavedna bitja, s čimer njegovo bistvo lahko popolnoma prevzame (izpolni) človeka v notranjosti, ne, da bi pri tem bil omejen samo na enega človeka. Zato je on sposoben uresničevati svoj vpliv, kjerkoli se ljudje namerno obrnejo k njemu zaradi svoje naklonjenosti in s tem povečujejo njegovo moč skozi združevanje z njim....
On uporablja svojo preostalo moč le še zato, da bi deloval proti Meni, on jo poskuša nenehno dvigniti s pomočjo ljudi, ki sebe podredijo njemu. S tem deluje ta nasprotni duh prav zares očitno, on lahko prav tako povsem očitno dominira nad (obvladuje) osebo, vendar le dokler oseba ne opravi svojega izpita volje na Zemlji.... Če je on dosegel svoj cilj, da je pridobil ljudi za sebe, potem je kljub temu samo ponovno prispeval k strditvi duhovne substance, in s tem izgubil svojo moč, tako, da bo on sam prav tako ostal povsem brez življenja, ko se več ne bo sposoben priviti ob ljudi, ki mu podarjajo svojo moč življenja....
In to je primer, ko se obdobje Odrešitve približuje h Koncu, ko je on potegnil večino ljudi v brezno, medtem, ko so ostali popolnoma predani Meni. Potem bo on sam sebe oropal moči, potem bo tudi on v zavezanem stanju, on bo priklenjen.... vse dokler ponovno ne bo sposoben zavajati ljudi na enak način, vse dokler ljudje sami ne bodo ponovno v stanju, da krepijo njegovo moč, vse dokler mu oni sami ne bodo zrahljali njegovih okov, zaradi njihove napačne volje za materijo, ki se podreja volji Mojega nasprotnika in s tem ponovno dviga njegov položaj moči, kar postaja vedno bolj očitno v vsakem obdobju Odrešitve, bolj kot se to približuje Koncu.
Iz tega razloga se bo vsako obdobje Odrešitve začelo v tihi harmoniji kot resnični raj na Zemlji in končalo s satansko aktivnostjo tako dolgo, vse dokler tudi zadnje duhovno bitje ne bo odvzeto Mojemu nasprotniku, vse dokler on sam ne bo tako šibak (nemočen), da bo poiskal (zahteval) moč od Mene.... vse dokler se on sam ne bo vrnil k Meni v Očetovo Hišo.... katero je nekoč zapustil z lastno svobodno voljo. AMEN
Traduttore