Confronta annuncio con traduzione

Altre traduzioni:

Gesù - Il divenire da creature a figli

Se rappresentate Me ed il Mio Nome davanti al mondo, così vi voglio rappresentare una volta nell’Eternità, davanti a Dio, l’onnipotente Creatore del Cielo e della Terra, dal Quale sono procedute tutte le creature alle quali Egli ha dato di nuovo una vita autonoma.

Così Ero anch’Io, l’Uomo Gesù, un Essere autonomo creato da Lui, sia secondo il Corpo come anche dell’Anima. Ero proceduto dall’eterna Forza Primordiale, per deporre una prova di sviluppo spirituale nell’Essere autonomo, che ha per scopo una totale divinizzazione, per fonderMi infine di nuovo con la Forza Primordiale e come tale poter creare e formare, per governare innumerevoli spiriti creati primordialmente, innumerevoli mondi e tutti i loro abitanti. Come Uomo Gesù ho superato questa prova di sviluppo di Forza, perché ho utilizzato tutte le facoltà che ha ricevuto un figlio nel divenire attraverso l’infinito Amore di Padre per la sua vita terrena ed ho condotto a Me questa corrente di Forza da Dio. Io Stesso ho determinato l’eterno Amore a questa Esternazione, perché la desideravo con tutta la Forza d’Amore del Mio Cuore e l’eterno Amore non poteva prestarMi nessuna resistenza, perché Si dona fortemente ad ogni uomo che la desidera. Come Uomo ho detto le Parole: “Nessuno viene al Padre se non per mezzo di Me.... “ Ho promesso a voi uomini di pregare per voi il Padre di ammettervi, se dichiara Me ed il Mio Nome davanti al mondo. Perché Io sapevo che avrei raggiunto l’ultima meta sulla Terra, la Divinizzazione di Me Stesso, e che poi, stando nell’unione con l’eterna Divinità, vi posso anche dare ciò che richiedete nel Mio Nome, cioè sotto l’invocazione di Me Stesso. Perché il Padre Mio ed Io Siamo Uno. Il Fuoco dell’eterno Amore ha consumato tutto ciò che stava ancora contro una totale unificazione. Corpo ed Anima si erano spiritualizzati durante il Mio cammino terreno ed erano diventati la stessa Sostanza come l’eterno ed infinito Spirito d’Amore, dal Quale tutto è proceduto. Come l’Uomo Gesù ha agito in Me, Io agivo da Lui e con Lui, ma ciò che operava, era il Suo Spirito, l’eterno, insondabile Spirito d’Amore che E’ illimitato, il Quale quindi non Era nemmeno legato a nessuna forma, Che dominava tutto l’Infinito, Che Era Luce e Forza, Amore e Volontà e Che Si manifestava nel creare innumerevoli esseri spirituali. Anch’Io Ero un tale Essere creato, un Figlio di Dio, al Quale erano dischiuse tutte le Magnificenze del Suo Amore, il Quale però Si era anche dichiarato nella libera Volontà per Lui, quando l’esercito degli spiriti creati primordialmente si è ribellato contro di Lui nella consapevolezza della Pienezza di Forza che lo rendeva arrogante e l’ha portato alla caduta. Io Ero proceduto dall’Irradiazione d’Amore di Dio che Mi ha attirato potentemente a Lui. Come Essere autonomo Ero esternato da libero, ma Mi attirava sempre di nuovo la Fonte dall’Eternità della Forza Che Mi rendeva ultrabeato e che comunque non Ero in grado di contemplare. Ma ho anche previsto la caduta dello spirituale, ho visto come la divina Forza d’Amore defluiva in incalcolabili Creazioni ed Io sapevo dello scopo di questa Creazione, che doveva servire al Rimpatrio dello spirituale caduto. E la Mia Volontà d’Amore era diventata ultrapotente di prendere parte nella Redenzione di questo spirituale caduto, di creargli le possibilità di entrare di nuovo nel punto di partenza che lo spirituale aveva abbandonato liberamente. Io sapevo dell’eterno Piano di Salvezza di Dio, dell’eterno Amore e della genitrice di esseri simili a Dio, che si volevano sottrarre alla Sua Manifestazione d’Amore.

Uscivano liberamente dall’unione con Dio e perdevano così la loro divinità. Di conseguenza sono rimasti senza Luce e Forza, e questo spirituale senza Luce e Forza che è fuggito all’Amore di Dio, si è indurito in sostanza solida, e cioè in sé era ancora spirituale, ma incapace per l’attività creativa e formativa. L’eterno Amore però ha afferrato questa sostanza e l’ha formata secondo la Sua Volontà in Creazioni di diversissimo genere. Era di nuovo all’Opera l’incommensurabile Amore di Dio e la Sua Sapienza lo determinava di inserire in un processo di cambiamento lo spirituale che Gli voleva sfuggire, la cui meta è il definitivo Rimpatrio di quello spirituale alla sua Origine. Mi beatificava questo Piano di Salvezza, e l’Amore per lo spirituale caduto Mi ha mosso ad aiutarlo, se dovesse fallire. Sapevo della Mia Missione come Uomo Gesù sin dall’inizio, perché Io Stesso Mi Sono offerto per questa, come però sapevo anche dell’unificazione con l’Amore divino, che doveva incoronare questa Mia Opera. (11.06.1951) Perché l’essere è bensì creato da Dio, l’eterno Amore, ma solo, standone al di fuori, per giungere all’autonomia ed in questa autonomia tendere alla Fonte Primordiale della Forza d’Amore ed in unione con questa poter agire in maggior misura, nello stesso Principio, ma con la Forza che aumentava sempre di più. Non è uno stato non-autonomo, agire nell’unificazione con l’eterno Amore, e malgrado ciò un agire insieme con Questo; all’essere rimane l’auto consapevolezza, e malgrado ciò è fuso con Dio, quando ha raggiunto il grado di perfezione, dato che è totalmente spiritualizzato tramite l’amore. Allora è diventato l’Immagine di Dio e malgrado ciò non si può parlare di più déi, perché il divinizzare significa lo stesso come un totale fondere con Lui. Come Essere Sono proceduto una volta da Dio, ma in Dio ho trovato la Mia Meta; in certo qual modo il Creato E’ entrato nella libera Volontà nello stato che è la sua destinazione, che però non $$può$$ mai e poi mai essere $$creato$$ da Dio, perché la perfezione in questo grado ha per premessa appunto la $$libera$$ $$volontà$$, oppure anche, esiste una differenza fra una $$creature$$ ed un $$figlio$$ di Dio, l’Immagine del Padre, che nella totale fusione con il Padre trova la sua ultima Meta. Ho teso e raggiunto questa Meta sulla Terra nella totale libera Volontà come Uomo, in modo che quindi il Padre ed Io Siamo diventati Uno ed all’umanità che falliva nel processo di cambiamento, è stato concesso un Aiuto, che si estendeva a tutto lo spirituale legato che era diventato debole ed inerme attraverso la caduta da Dio. $$Come$$ $$Uomo$$ le ho portato questo Aiuto, perché ho rinunciato alla Potenza divina e la Capacità così a lungo, finché l’Opera di Redenzione non era compiuta, per muovere gli uomini all’introspezione, affinché anche loro tendano alla meta che è il senso e lo scopo della vita terrena, l’unificazione con Dio attraverso l’autoformazione nell’amore, che tutto divinizza ed aumenta costantemente la Forza, perché si unisce con la Forza Primordiale nella Quale una volta ha avuto la sua Origine.

Amen

Traduttore
Tradotto da: Ingrid Wunderlich

JEZUS.... PREHOD IZ STVARITVE V OTROKA....

Zastopajte Mene in Moje Ime pred svetom; tako tudi Jaz vas želim nekoč zastopati v večnosti pred Bogom, vsemogočnim Stvarnikom neba in Zemlje, iz Katerega so nastale vse stvaritve in katerim je On ponovno dal samostojno življenje (Matej 10:32, 33).

Tako Sem bil tudi Jaz, človek Jezus iz Njega ustvarjeno samostojno bitje tako po telesu, kakor tudi po duši. Jaz Sem nastal iz večne prazgodovinske moči, da bi opravil izpit razvoja moči v samostojnem bitju, kateri ima za cilj popolno deifikacijo (postati Božanski), da bi se končno ponovno združil z izvorno močjo in bil kot takšen sposoben ustvarjati ter oblikovati, vladati nad brezštevilnimi ustvarjenimi bitji, nad brezštevilno prvobitno ustvarjenimi duhovi, nad brezštevilnimi svetovi in vsemi njihovimi prebivalci. Kot človek Jezus Sem prestal ta izpit razvoja moči, ker Sem izkoriščal vse sposobnosti, katere je nek Božji otrok v življenju preko neskončne Očetove Ljubezni dobil za svoje zemeljsko življenje in Sam Sebi usmeril ta neizmerni tok moči od Boga.... Jaz Sem Osebno spodbudil večno Ljubezen na to (pre)dajanje, ker Sem Sam z vso močjo Ljubezni Mojega srca hrepenel po njej, in večna Ljubezen Mi ni mogla nuditi nikakršnega odpora, ker se ona daje (podarja) vsakemu človeku, kateri po njej hrepeni.... Kot človek Sem izgovoril Besede: »Nihče ne pride k Očetu drugače kot po Meni....« (Janez 14:6). Vam ljudem Sem obljubil, da bom za vas molil pri Očetu, da bi vas priznal, če vi Mene in Moje Ime priznate pred svetom. Jaz Sem namreč vedel, da Sem na Zemlji dosegel končni cilj, deifikacijo Samega Sebe in da vam Jaz stoječ v zedinjenju z večnim Božanstvom lahko ravno tako dam, karkoli prosite v Mojem Imenu oz. ko kličete Mene Osebno (Janez 14:13, 14; 16:23, 24).... ker Sva Moj Oče in Jaz eno (Janez 10:30).... Ogenj večne Ljubezni je pogoltnil vse, kar je še stalo na poti do popolnega zedinjenja. Telo in duša sta se v času Moje zemeljske poti poduhovila in sta postala enaka substanca, kot je večni in neskončni Duh Ljubezni, iz Katerega je vse nastalo. Kot človek Jezus je On deloval v Meni, Jaz pa Sem deloval iz Njega in z Njim.... vendar pa je bil to, kar je delovalo, Njegov Duh, večni nedojemljivi Duh Ljubezni, Kateri pa je neomejen; Kateri zato ni bil vezan v nikakršno obliko, Kateri je vladal celotni neskončnosti, Kateri je bil svetloba in moč, Ljubezen in volja, in Kateri Se je izrazil v ustvarjanju brezštevilnih duhovnih bitij.... Jaz Sem bil ravno tako neko takšno ustvarjeno bitje; Božji otrok, kateremu so bile odprte vse lepote Njegove Ljubezni, Kateri pa se je torej v svobodni volji odločil za Njega, ko se je množica prvobitno ustvarjenih duhov v polnem zavedanju moči uprla proti Njemu, kar pa jih je naredilo prevzetne in jih pripeljalo do padca. Jaz Sem nastal iz Božjega Ljubezenskega sevanja, katero Me je močno pritegnilo k Njemu. Jaz Sem bil kot samostojno bitje eksternaliziran (postavljen vidno ven) v svobodno (bitje). Vendar pa Me je ono vedno znova privlačilo nazaj k Izvoru moči večnosti, Kateri pa Me je naredil izjemno blaženega in Katerega nisem bil sposoben videti. Čeprav pa Sem Jaz videl padec duhovnega; videl Sem, kako se je Božanska Ljubezenska moč izlivala v brezštevilne stvaritve, in Jaz Sem poznal namen tega (vidnega) stvarstva, katerega namen je vrnitev padlega duhovnega.... ustvarjanje možnosti, da bi ponovno zavzeli stališče (mišljenje), kateremu se je duhovno (prvobitno ustvarjeni duhovi) prostovoljno odreklo. Vedel Sem o večnem Božjem načrtu odrešenja, o večni Ljubezni in Pra-staršu Bogu-enakih bitij, katera so želela sebe prikrajšati za Njegov izraz Ljubezni....

Prostovoljno so se odrekli zedinjenju z Bogom in s tem porušili njihovo Božanstvenost. Zaradi tega so ostali brez svetlobe ter moči. In to duhovno brez svetlobe in moči, katero je pobegnilo Božji Ljubezni, se je strdilo v trdo substanco, katera pa je v sebi še vedno duhovno, toda nesposobno za ustvarjalno ter oblikotvorno dejavnost.... To substanco je posedovala večna Ljubezen in jo po svoji volji oblikovala v stvaritve najrazličnejših vrst. Ponovno je bila na delu Božja Ljubezen; Njegova modrost je določila, da duhovno, katero Mu je želelo pobegniti, vstopi v proces spremembe, katere cilj pa je popolna vrnitev tega duhovnega k svojemu Izvoru. Ta načrt odrešenja Me je naredil blaženega, toda Ljubezen do tega padlega duhovnega Me je spodbudila, da jim pomagam, ko naj bi ono padlo.... Že od začetka Sem namreč vedel za Moje poslanstvo, za človeka Jezusa, ker Sem se Jaz Sam ponudil za to; kakor Sem tudi vedel o zedinjenju z Božansko Ljubeznijo, katera naj bi okronala to Moje delo.... (11. Junij 1951). Bitje je namreč dejansko ustvarjeno od Boga, večne Ljubezni, ampak samo zato, da bi, postavljeno vidno ven, doseglo samostojnost in v tej samostojnosti težilo k prvobitnemu Izvoru moči Ljubezni, in da bi v zedinjenju z Njim lahko v povečani meri delovalo z enakim načelom, vendar pa z močjo, katera se vedno vse bolj povečuje. Delovati v zedinjenju z večno Ljubeznijo ne pomeni ne-samostojnega stanja, ker pri delovanju skupaj z njo bitju ostane samozavedanje, čeprav pa je kljub temu združeno z Bogom; ono je namreč doseglo stopnjo popolnosti, ker je preko Ljubezni popolnoma poduhovljeno.... Potem pa je ono postalo kot Božja podoba; čeprav pa se ne more govoriti o več Bogov, ker deifikacija pomeni popolno spajanje z Njim.... Kot bitje Sem nekoč nastal iz Boga, obenem pa sem v Bogu našel tudi Moj cilj: stvaritev (ustvarjena) je v svobodni volji na enak način vstopila v stanje, katero je njen cilj, kateri pa ne more biti nikoli uresničen s strani Boga, ker je na tej stopnji ravno svobodna volja predpogoj oz. obstaja razlika med stvaritvijo in Božjim otrokom, podobo Očeta.... katera ponovno v popolnem zedinjenju z Očetom najde svoj končni cilj. V popolni svobodi volje Sem si Jaz kot človek na Zemlji prizadeval in ta cilj tudi dosegel tako, da sva Oče in Jaz postala eno. Istočasno pa je bila človeštvu, katero ni uspevalo v procesu spremembe, ponujena pomoč, katera pa je zajemala vse, kar je omejeno in kar je preko odpadništva od Boga postalo šibko ter nebogljeno.... Jaz Sem jim prinesel to pomoč kot človek, ker Sem se odrekel Božji moči in sposobnosti toliko časa, dokler ni bilo doseženo delo odrešenja; da bi ljudi spodbudil na samoopazovanje, da bi tako tudi oni stremeli k cilju, kateri pa je smisel in namen zemeljskega življenja.... k zedinjenju z Bogom preko samooblikovanja v Ljubezen, katera vse deificira in nenehno povečuje moč, ker se združuje z izvorno (prvobitno) močjo, v kateri je nekoč imela svoje izhodišče.

AMEN

Traduttore
Tradotto da: Lorens Novosel