L’uomo può essere raramente mosso all’accettazione di una dottrina che gli appare fastidiosa, e perciò gli dev’essere offerta in modo che ogni stonatura venga evitata. Dapprima dev’essere sondata con logica e l’uomo deve riconoscere che soltanto l’Amore di Dio dà una tale Dottrina per via della sua nobilitazione. All’uomo viene mostrato che cosa deve fare e come dev’essere, per diventare perfetto. Dev’essere istruito, gli devono essere trasmessi i dieci Comandamenti, e deve sottomettersi volontariamente a tutto ciò che viene preteso. Allora la Dottrina dall’Alto ha successo, allora gli procura ciò che è il suo scopo, il grado di maturità dell’anima che è precondizione per entrare nell’eterna Vita. La Dottrina di cristo comprende ora tutti i comandamenti, il cui adempimento contribuisce alla formazione dell’anima secondo la Volontà di Dio. Agli uomini vengono date delle linee di condotta alle quali si devono attenere; vengono istruiti da Dio di ciò che è giusto e di ciò che è ingiusto, di quello che devono fare ed omettere. E se ora vogliono vivere compiacenti a Dio, se Lo vogliono servire, conquistarsi il Suo Amore, allora si devono attenere precisamente all’adempimento di questi Comandamenti, anche se a loro non aggradano particolarmente. L’adempimento dei comandamenti di Dio pretenderà sempre un autocontrollo, pretenderà rinuncia o superamento, e l’uomo dovrà sempre rinunciare a qualcosa, se vuole eseguire totalmente i Comandamenti divini, perché l’adempimento di questi significa sempre l’auto abnegazione. Dio ha rilasciato questi Comandamenti, perché gli uomini tendono proprio al contrario di ciò che Dio vuole e lo manifesta attraverso i Suoi Comandamenti. Quindi, Egli deve imporre agli uomini una certa costrizione, devono per così dire combattere contro un forte desiderio in sé, cosa che però non farebbero se non venisse preteso da Dio, e la conseguenza di ciò sarebbe che cederebbero al desiderio interiore ed il loro stato di maturità sarebbe altamente in pericolo. Dio ha stabilito nei Suoi Comandamenti tutto ciò che è necessario per gli uomini di osservare, ed gli ha riassunto questi comandamenti nel Suo Comandamento dell’amore: di amare Dio sopra tutto ed il prossimo come sé stesso. Chi adempie fedelmente questi due Comandamenti, farà da sé tutto ciò che Dio attraverso i dieci Comandamenti comanda agli uomini di fare. E così la Dottrina divina ammonirà sempre solo all’amore, e chi si sforza di vivere nell’amore, vive anche del tutto secondo la dottrina divina. Non c’è bisogno che a lui vengano dati dei comandamenti particolare, perché porterà da sé, perché vivendo nell’amore, ad ogni uomo anche il suo amore; si spaventerà soprattutto ciò che va contro i comandamenti divini, perché dato che si è già formato nell’amore, non può nemmeno dare altro che amore e la sua vita corrisponderà sempre alla Dottrina divina.
Amen
TraduttoreČloveka je le redko moč spodbuditi na to, da sprejme neko učenje, katero se mu zdi dolgočasno, in zato mu mora biti predstavljeno tako, da se je moč izogniti vsakemu nesporazumu (neskladju). Potrebno ga je najprej objektivno razložiti; in človek, ko ga (to učenje) živi, mora prepoznati, da edino Božja Ljubezen daje neko takšno učenje. Človeku je pokazano to, kar mora delati in kakšen bi on moral biti, da bi postal popoln.... On mora biti podučen; njemu morajo biti prenesene zapovedi in on se mora prostovoljno podrediti vsemu, kar se (od njega) zahteva. Potem je učenje od zgoraj uspešno; potem mu ono prinaša tisto, kar je njegov namen.... stopnjo duševne zrelosti, katera je predpogoj za vstop v večno življenje. Torej Kristusovo učenje zajema vse zapovedi, keterega prakticiranje daje doprinos k oblikovanju duše glede na Božansko voljo. Ljudem so dane smernice, katerih se morajo oni držati; oni so od Boga podučeni, kaj je pravilno in kaj je nepravilno, kaj morajo oni delati in kaj ne. In če oni sedaj želijo živeti Bogu-prijetno življenje, če Mu oni želijo služiti, (pri)dobiti Njegovo Ljubezen, potem se morajo oni strogo držati tega, da vršijo te zapovedi, celo če njim osebno one niso po volji (všeč). Vršenje Božjih zapovedi bo vedno zahtevalo samokontrolo, zahtevalo bo odrekanje ali premagovanje; in človek bo moral vedno nekaj pustiti (nečemu se odreči), če on želi popolnoma slediti Božanskim zapovedim, ker vršenje zapovedi vedno pomeni samoodrekanje. Bog je dal te zapovedi, ker ljudje težijo ravno k nasprotnemu od tega, kar Bog želi in izraža preko Svoje zapovedi. Zaradi tega mora On ljudem postaviti določene omejitve; oni se morajo takorekoč boriti proti močni želji (hlepenju) v njih, česar pa oni ne bi naredili, če Bog tega ne bi zahteval, posledica česar pa bi bilo to, da bi oni popustili notranji želji (hlepenju), in njihovo stanje bi bilo precej ogroženo. Bog je v Svojih zapovedih določil (vpeljal) vse, kar je ljudem potrebno spoštovati, in On je te zapovedi strnil v Svojo zapoved Ljubezni: ljubiti Boga iznad vsega in bližnjega kakor samega sebe. Kdor zvesto vrši obe zapovedi, on sam od sebe vrši vse, kar Bog preko Desetih Zapovedi zahteva od ljudi, da delajo. In tako bo Božansko učenje vedno opozarjalo edino na Ljubezen; in kdor se trudi živeti v Ljubezni, on ravno tako živi popolnoma v skladu z Božanskim učenjem. Njemu ne bo potrebno dati nikakršne posebne zapovedi; on bo namreč, ker živi v Ljubezni, sam od sebe s svojo Ljubeznijo srečal vsakega človeka. On se bo predvsem izogibal temu (vsemu), kar nasprotuje Božanskim zapovedim; in ker se je on že oblikoval v Ljubezen, on niti ne more delati ničesar drugega razen tega, da ljubi, in njegovo življenje bo vedno v skladu z Božanskim učenjem.
AMEN
Traduttore