En el último periodo de desarrollo como ser humano podéis querer libremente y, en su mayoría, también actuar libremente, porque debéis poneros a prueba durante vuestra existencia en esta Tierra. No se trata de un proceso arbitrario y, por lo tanto, el resultado final no depende de Mi arbitrariedad, sino que vosotros mismos determináis el resultado de vuestro viaje terrenal para vuestra alma. Porque la maduración de vuestra alma es lo primordial, ya que el cuerpo es transitorio y solo sirve a la maduración del alma durante el corto tiempo de la vida terrenal.
Esto es, pues, lo que el ser humano debe saber, que depende de él mismo si usa su tiempo en la Tierra para la maduración de su alma y cómo lo hace. Por lo tanto, no debe confiar en un acto arbitrario de gracia de Mi parte, que podría serle otorgado incluso sin su participación.... debe saber que puede recibir gracia sin límite, pero que siempre depende de su voluntad si estas gracias se hagan efectivas en él. Porque Yo puedo acercarle al Reino de los Cielos hasta extenderle Mi mano para que pueda alcanzarlo.... Si él mismo no está dispuesto a entrar en el Reino de los Cielos, todos Mis dones de gracia son en vano, pues no obligan a pensar ni a actuar, sino que facilitan a cada ser humano pensar y actuar correctamente.
La voluntad primero debe ponerse en acción, y cómo se manifiesta es decisivo para el éxito de la vida terrenal.... Ningún ser humano podrá decir que ha sido destinado a la dirección de su voluntad, pues esta es libre. El querer es el impulso más interior del ser humano que le fue engendrado por Mí, un impulso que tiene todo ser que es consciente del yo. Así, los espíritus creados una vez en Mi Reino podían disfrutar del libre albedrío mientras fueron conscientes del yo.... Pero perdieron la conciencia del yo cuando cayeron al abismo por su propia culpa. Pues se distanciaron de Mí, y este distanciamiento cada vez mayor significó también un endurecimiento de su sustancia espiritual, que luego transformé en creaciones de los más diversos tipos.
Todas estas obras de la creación están en un estado de voluntad “atada”.... Lo espiritual atado en ello no es consciente de sí mismo, pues siempre son solo fragmentos del espíritu primordial caído, destinado a regresar a Mí a través de la creación. Este espíritu se ve privado de su conciencia del yo hasta que todas las partículas se hayan reunido de nuevo y se les permite encarnar como ser humano en la Tierra. Entonces recupera su libre albedrío. El ser ahora puede querer y pensar libremente, sin impedimentos para dirigir su voluntad en cualquier dirección.
Y nadie puede negar que sus pensamientos y voluntad son libres, aunque a menudo no puedan llevarlos a la práctica. Pero se trata de la voluntad , y no siempre de la acción, que también puede ser impedida por Mi voluntad o Mi permiso, pero esto nunca excluye la voluntad real que buscaba realizar una acción.... Y debéis velar por vuestra voluntad.... es decir, considerar cada pensamiento para ver si está de acuerdo con Mi voluntad.
Siempre debéis dirigir la dirección de vuestra voluntad hacia Mí, y vuestra voluntad será buena. Si esta voluntad de vivir a Mi complacencia está dentro de vosotros, entonces ya no tenéis que temer fracasar en el cumplimiento de vuestro propósito terrenal; entonces vuestros pensamientos y vuestra voluntad siempre estarán bien dirigidos; entonces vuestra alma anhelará regresar a su estado anterior, su voluntad se someterá a la Mía, y habrá superado la prueba de la vida terrenal, en la medida en que se la permita abandonar el cuerpo terrenal para entrar en el reino del más allá....
amén
TraductorTekom zadnjega obdobja razvoja kot človek ste vi sposobni svobodno želeti in ponavadi tudi svobodno delovati, saj morate sebe preizkusiti v času vašega obstoja na tej Zemlji. To ni naključni proces, kakor tudi končni uspeh ni odvisen od Moje samovolje, temveč vi ljudje sami določate rezultat zemeljskega procesa za vaše duše. Ker dozorevanje duše je odločilno, saj je telo prehodno (minljivo, začasno) in v svojem kratkem življenju na Zemlji samo služi duši, da bi dosegla zrelost.
To mora človek torej vedeti, da je odvisno od njega samega, ali uporablja in kako uporablja svoj čas na Zemlji za dozorevanje duše. Torej se on ne sme zanašati na samovoljno dejanje milosti s strani Mene, brez njegovega sodelovanja.... on bi moral vedeti, da lahko prejme neomejeno milost, vendar, da je vedno odvisno od njegove volje ali bodo blagoslovi (milosti) dosegli učinek na njem. Ker Jaz mu lahko pokažem nebeško kraljestvo čisto od blizu, in celo iztegnem Svojo roko proti njemu tako, da ga on lahko doseže.... vendar, če sam nima volje, da bi prispel v nebeško kraljestvo, bodo vsi Moji darovi milosti zaman, ker oni ne prisiljujejo misli in dejanj, temveč vsaki osebi olajšajo, da razmišlja in deluje pravilno.
Svobodna volja mora šele postati aktivna, in odnos te volje odloča o uspehu zemeljskega življenja.... Zatorej noben človek ne bo mogel dejati, da je smer njegove volje bila vnaprej določena (usojena), zato, ker je njegova volja svobodna. Volja je najbolj notranji instinkt človeka, ki je bil postavljen v njega od Mene, ki je prirojen vsakemu samozavestnemu bitju. Zatorej nekoč ustvarjeni duhovi v Mojem kraljestvu so lahko uživali svobodno voljo tako dolgo, vse dokler so bili samozavestna bitja.... Vendar so oni izgubili svojo samozavest, ko so padli v brezno po lastni krivdi. Ker oni so sebe oddaljili od Mene, in ta vse večja razdalja je prav tako predstavljala strjevanje duhovne snovi, katero Sem Jaz nato oblikoval v stvaritve najrazličnejših vrst.
Vsa ta dela stvarjenja so v stanju "zavezane" volje.... Duhovne snovi, ki so zavezane v notranjosti, se ne zavedajo sebe, ker so one vedno le delci nekoč padlih izvirnih duhov, ki se bodo na poti skozi stvaritve ponovno vrnili k Meni, katerim je odvzeto samozavedanje tako dolgo, vse dokler se vsi drobceni delci ponovno ne zberejo in jim je dovoljeno utelesiti sebe kot človek na Zemlji. *Potem bo on prav tako prejel svojo svobodno voljo nazaj.... Sedaj lahko bitje ponovno svobodno želi in razmišlja in ga ni mogoče prepričati, da usmeri svojo voljo v katerokoli smer....*
.... In noben človek ne more zanikati, da so njegove misli in njegova volja svobodni, čeprav on obojega pogosto ne more izpeljati v dejanje. Vendar se to tiče volje in ne vedno dejanja, katero je dejansko lahko preprečeno z Mojo voljo ali z Mojim dovoljenjem, vendar to nikoli ne izključi resnične volje, ki je poskušala povzročiti dejanje.... In vi morate bedeti nad (paziti na) svojo voljo.... torej premisliti vsako misel, ali je ona v skladu z Mojo voljo.
Smer vaše volje bi morali vedno usmerjati le k Meni, in potem bo vaša volja dobra. Če je vaša volja živeti, da bi ugodili Meni, se vam ni treba več bati, da ne boste izpolnili namena vašega zemeljskega življenja, ker potem boste vedno mislili in želeli kar je pravilno, potem bo vaša duša hrepenela po vrnitvi v svoje preteklo stanje, njena volja se bo podredila Moji volji in ona bo uspešno opravila izpit življenja na Zemlji, tako, da sme zapustiti zemeljsko telo, da bi vstopila v kraljestvo onostranstva. AMEN
Traductor