Compare proclamation with translation

Other translations:

Concept of time and space....

The concept of time only applies to the imperfect spiritual being which still experiences limitations of thought and which therefore is also bound to time and space, whereas the perfected spiritual being knows no boundary and past, present and future are the same concept, for the perfect being can see and experience past, present and future events at the same time and will therefore also be eternally happy because nothing exists anymore which could ever burden the being. For the expediency of everything is recognisable given that it helped the being to achieve perfection. It has been surmounted, thus it should belong to the past and yet it is vividly in the present and its effect is always apparent.... nonetheless never connected to time and space.... Being capable of understanding this is already a sign of approaching perfection.... yet not entirely comprehensible for the human being as long as he still lives on earth, as long as he is not perfect and still held captive by time and space. Concepts of eternity are therefore inconceivable for the human being; he can certainly imagine infinitely long periods of time but not fathom them rationally, just as he cannot imagine that 'time' will eventually no longer exist.... that he lives and can equally be in the past as well as in the future.... that everything that ever happened is apparent to him. Then he will, in fact, also know about a 'beginning' but this will be just as apparent to him as the attained goal of all beings which originated from God and returned to Him again. Then there can be no restriction for a being anymore, for due to its fall into the abyss the being had caused its own restriction.... A state of darkness began, followed by gaps of knowledge, of realisation.... the lack of light was of a temporary nature, because the situation of the beings changed from epoch to epoch.... And thus their place of abode also kept changing, which makes a spatial boundary understandable.... Time and space are attributes of the imperfect being, which consequently was limited in its activity precisely because it was imperfect.... in other words, it was subject to space and time, it was no longer as free as when it emerged from God.... It had put itself in chains or allowed itself to be chained by God's adversary, and determined the duration of its confined state itself.... It made itself dependent on time as long as it didn't seriously strive towards gaining perfection....

Yet one day time and space will have been overcome, one day these concepts will no longer be applicable, because one day perfection will certainly have been attained.... And then the being will find it incomprehensible why it had kept itself at a distance from God for so long that it was restricted in every way, and then again it will be able to understand that with the Lord a thousand years are as one day, because time does not exist for Him, therefore the concept that 'God is eternal' is meaningless, for He is always in the present, the past does not exist for Him, He sees future events just as much in the present as past events.... He was and is and always will remain the primary nucleus, the vibrant source of strength, the beginning and the ending.... He was and is and remains the timeless, infinite Being Which none of His created beings will ever be able to fathom.... And no 'before' or 'after' exists for Him.... He is always in the present and this present will never end.... And every concept of time and space is only ever a characteristic of His once apostatised beings which created their own 'boundary' by reversing their nature.... which let that which is perfection become imperfect, which shaped themselves into something God-opposing.... which reversed their original state into the opposite.... And thus the apostatised beings created the law of time and space themselves in which everything of an imperfect nature has to exist, because everything imperfect moves within a certain boundary.... Only that which is perfect is unrestricted; however, everything that is subject to limitation is also imperfect, according to the law of eternity.... The being came forth from God in perfection, and neither time nor space existed for this being and it was infinitely happy. Yet its fall into the abyss created boundaries in every way which will only cease to exist when the being has shaped itself back into perfection, to its fundamental nature, to the state in which it was once created by God....

Amen

Translator
Translated by: Heidi Hanna

POJEM ČASA IN PROSTORA ....

Pojem časa je uporaben (velja) le za nepopolno duhovno bitje, ki še vedno živi v omejenem razmišljanju in katero je zatorej prav tako vezano na čas in prostor, medtem, ko popolno duhovno bitje ne pozna omejitev, in so preteklost, sedanjost in prihodnost enak pojem, kajti bitje, ki je popolno, lahko vidi in doživi pretekle, sedanje in prihodnje dogodke ob istem času in je zatorej večno srečno, ker ne obstaja ničesar več, kar bi še lahko kdaj koli obremenjevalo bitje, ker bo vse razumljeno (prepoznano) v svojem namenu, ker je pomagalo bitju k popolnosti. Premagano je, torej mora pripadati preteklosti, in vendar je živo tudi v sedanjosti in vedno vidno v svojih učinkih.... pa vendar ni nikoli vezano na čas in prostor....

Biti sposoben to razumeti, je že znak bližajoče se popolnosti.... vendar še tako dolgo ni povsem razumljivo za človeka, vse dokler še živi na Zemlji, kajti tako dolgo on še ni popoln in je še ujet v času in prostoru. Pojmi večnosti so zatorej nerazumljivi za človeka; on si prav gotovo lahko predstavlja neskončno dolga obdobja časa, vendar jih ne more dojemati racionalno, prav tako kot si ne more predstavljati, da "čas" na koncu več ne bo obstajal (da bo čas »izklopljen«).... da on lahko živi in se prav tako giblje v preteklosti kot tudi v prihodnosti.... da je njemu vidno vse, kar se je kdaj koli zgodilo od večnosti. Potem bo on v bistvu prav tako vedel o "začetku" in to bo njemu postalo prav tako prisotno (navzoče), kot tudi uresničeni cilj vseh bitij, ki so izšla iz Boga in so se k Njemu ponovno vrnila.

Potem za bitje ne bo več nobenih omejitev, ker je zaradi svojega padca v brezno bitje povzročilo svoje lastne omejitve.... stanje teme se je začelo skupaj s prazninami (luknjami) v znanju, v spoznanju.... pomanjkanje Svetlobe je bilo začasne narave, ker se je situacija bitij spreminjala iz dobe v dobo.... In tako se je njihovo mesto bivanja prav tako vedno znova spreminjalo, kar naredi prostorsko omejitev razumljivo.... Čas in prostor sta značilnosti nepopolnega bitja, katero je posledično bilo omejeno v svoji aktivnosti ravno zato, ker je bilo nepopolno.... z drugimi besedami bilo je vezano na prostor in čas, ni bilo več svobodno kot takrat, ko je izšlo iz Boga....

Samo sebi je nadelo okove, oziroma jih pustilo nadeti Božjemu nasprotniku, in se je samo odločilo glede časa trajanja svojega ujetništva.... Samo sebe je naredilo odvisno od časa, vse dokler si ni resno prizadevalo pridobiti popolnosti.... Toda nekega dne bosta tudi čas in prostor premagana, nekega dne ti pojmi več ne bodo veljali, ker bo nekega dne popolnost (dovršenost) zagotovo dosežena....

In potem bitje ne bo moglo razumeti, da se je tako dolgo časa držalo na oddaljenosti od Boga, da je bilo na vse načine omejeno, in potem bo ono zopet sposobno razumeti, da je za Gospoda tisoč let kakor en dan (Psalm 90:4; 2. Petrov 3:8), ker za Njega čas ne obstaja, zatorej je tudi izraz "Bog je od večnosti" nesmiseln, ker On je vedno v sedanjosti, preteklost za Njega ne obstaja, On vidi prihodnje dogodke prav tako v sedanjosti, kakor pretekle.... On je bil in je, in bo vedno ostal Izvirno jedro, živahen Izvir Moči, Začetek in Konec.... On je bil in je, in ostaja brezčasno, neskončno (neomejeno) Bitje, Katerega nobeno od Njegovih ustvarjenih bitij nikoli ne bo sposobno dojeti.... In za Njega ne obstaja nobeden "prej" in "pozneje".... On je vedno v sedanjosti in ta sedanjost se večno ne bo končala....

In vsak pojem časa in prostora je vedno značilnost Njegovih nekoč odpadlih bitij, ki so si ustvarila svoje lastne "omejitve", s tem, ko so izkrivila svoj značaj.... katera so dovolila temu kar je popolno, da postane nepopolno, katera so sebe oblikovala v nekaj Bogu nasprotnega.... kar je obrnilo njihovo izvirno stanje v nasprotno.... in tako so uporniška bitja sama ustvarila zakon časa in prostora, v katerem vse z nepopolno naravo mora obstajati, ker se vse nepopolno giblje (nahaja) znotraj določenih omejitev....

Edino to kar je popolno, je neomejeno; vendar vse kar je predmet omejitev, je prav tako nepopolno, v skladu z zakonom od večnosti.... Bitje je izšlo iz Boga v popolnosti, in niti čas niti prostor nista obstajala za to bitje, in bilo je neskončno srečno. Vendar je njegov padec v brezno ustvaril omejitve v vsakem pogledu, ki bodo prenehale šele, ko bo bitje sebe oblikovalo nazaj v popolnost, v svojo izvirno naravo (značaj), v stanje v katerem je bilo nekoč ustvarjeno od Boga. AMEN

Translator
Translated by: Lorens Novosel