What occurred in the kingdom of the spirits was the reason for the origin of Creation, of the entire universe with all its manifold spiritual and material creations. Prior to the emergence of these creations only the spiritual kingdom existed, which was a world of infinite beatitudes in which spiritual beings took pleasure in their existence and were able to create in possession of strength and light in accordance with their purpose. And this 'creating' involved spiritual creations again, they actualised thoughts and ideas which flowed to these beings from God and which they then implemented with immense bliss because the strength to do so was at their disposal and they were also able to freely use their will. And the spiritual beings' state of bliss need never have changed, they neither had to fear a restriction of their strength nor a reduction of light as long as their love for their God and Creator remained unchanged and they were thus permeated by Him with the divine light of love.... But then a situation arose which exposed the beings to a new point of view, when Lucifer, the bearer of light.... the first created being.... presented the Eternal Deity, because He was invisible, as being doubtful.... and presented himself as the one from whom all spirit-beings had emerged and also demanded their acknowledgment of him as god and creator....
This, however, caused a conflict in the beings because their love belonged to One Who created them.... but Lucifer's presentation confused them, in fact, it appeared more plausible, for Lucifer radiated in light and brilliance and they were unable to behold a superior being above him.... Nevertheless, they were still permeated by the light of realisation; consequently they also doubted Lucifer's portrayal. But gradually their bright moments of insight began to alternate with moments of slight blurring, and the more the being entertained the latter the longer lasted the phases of darkened thinking, or otherwise, the thoughts clarified and the being most lucidly realised its true origin. And Lucifer was no longer capable of dulling the realisation of the latter.... The former, however, quickly became subject to his control, they joined him and looked upon him as their god and creator because they resisted their constantly recurring enlightened moments until their final fall into the abyss took place. Lucifer's undiminished strength in the beginning had brought a countless host of most blissful spiritual beings into existence, and due to the abundance of his creations a wrong sense of self-esteem arose in him.... He no longer saw the Source from Whom he had received this strength but only the 'evidence' of the strength which permeated him and he alone wanted to possess it, even though he knew that it also belonged to the One Whose strength he was allowed to draw upon. Yet he not only wanted to possess it, he also wanted to dull the beings' light which most distinctly revealed their origin to them.... And thus he succeeded in causing a conflict in the beings which, however, also lessened their happiness and hampered their creative activity.... until they finally decided to accept their lord and thus the beings as well as the bearer of light forfeited their strength and light and plunged into darkness....
And this spiritual process, which can only be roughly explained to you humans, resulted in the emergence of countless spiritual and physical creations.... These creations are merely reshaped, fallen spiritual beings.... Due to their apostasy from God, due to their infinitely great distance from Him, their substance became increasingly harder the further away it fell. This has to be understood such that the spiritual strength from God, which induces ever increasing activity, was no longer able to touch these spiritual beings because they resisted it themselves; and thus their activity came to an end, their mobility, their life solidified.... and what remained was utterly hardened substance, which originally was indeed God's emanated strength, yet it had become totally ineffective.... But God's love and wisdom had initially intended a different purpose for the spiritual beings: constant activity according to His will which, at the same time, was also intended to be the being's will. The spiritual beings had acted in opposition to their purpose, they wanted to use their strength contrary to divine will yet were no longer able to do so, since due to their apostasy they had deprived themselves of their strength. At that moment God's love seized the completely solidified spirits again, which were no longer able to recognise themselves and were no more than a cluster of God-opposing spiritual substances. His strength of love drove these substances apart and used them to let the most diverse works of creation arise.... Thus He more or less reshaped His once emanated strength, He gave every individual work of creation its task which it then complied with in the law of compulsion, so that the dissolved spiritual substance was compelled to be active but without any self-awareness, which it previously possessed as a spiritual being. Consequently, the creations are nothing other than what originally had come forth from God, just in a completely different state as far as their perfection is concerned.... For all creations are or shelter only imperfect spiritual spirits which are on the path of return to God. Perfect spiritual beings did not require material creations, they only externalised their ideas and thoughts but these were only the spiritual products of their will and thinking and their unlimited strength again. It was a world which was only inhabited by perfect beings. No flaws, no limits and no deficiencies existed therein.... For these only surfaced when the universe sheltered God-opposing beings.... when imperfect spiritual beings needed shells in which they were forced to become active.
And so, wherever forms can be found they also contain captive imperfect spirits within, and the more solid these forms are the more hardened and God-opposing is the bound spiritual substance inside. But even the form itself.... the material part.... consists of such imperfect substances which are only held together by God's strength of love in order to serve a purpose: as carriers of spiritual beings to help them to progress. Divine strength of love enclosed all these spiritual substances but it will not compellingly influence them by forcefully breaking their resistance.... A work of creation must indeed carry out a specific activity according to God's will but the spirit within is not forced to turn to God. And this is why it is possible that the spirit of an original being can cover the whole process through the works of creation up to the final embodiment as a human being and still not have relinquished its resistance to God, because this has to be achieved by its free will which can just as well turn to the prince of darkness again. But the constant activity in the law of compulsion usually achieves a reduction of resistance to God, because even the slightest activity gives the being a certain sense of comfort already, since an expression of strength corresponds to its fundamental nature. The countless worlds of the stars, all their inherent creations, are the result of this past apostasy in the kingdom of the spirits.... They will still continue to exist for eternities; time and again new creations will arise in order to enable the once fallen spirits to return to God. Eternities will pass by until the work of return is accomplished, until even the last hardened spiritual being will be dissolved and able to start on the path of return.... However, sooner or later all these creations will have spiritualised themselves, sooner or later there will be only one 'spiritual world' again where all spirits will work in the same will as God's will and be incomparably happy.... sooner or later God will have achieved the goal of not merely being surrounded by 'living creations' but by 'children' to whom He can provide the greatest beatitudes, because His infinite love urges Him towards constant happiness and will not let Him rest until He has reached His goal....
Amen
TranslatorTo kar se je zgodilo v kraljestvu Duhov, je bil vzrok za nastanek stvarjenja, celotnega vesolja z vsemi njegovimi duhovnimi in materialnimi stvaritvami. Pred nastankom teh stvaritev je obstajalo le duhovno kraljestvo, katero je bilo en svet neskončne blaženosti, v katerem so duhovna Bitja uživala v svojem obstoju in so bila sposobna ustvarjati v posedovanju Moči in Svetlobe v skladu s svojim namenom. In to "ustvarjanje" je ponovno vključevalo duhovne stvaritve, v uresničevanju misli in idej, katere so tem bitjem pritekale od Boga in katere so ona (duhovna bitja) potem izvrševala z velikim navdušenjem, saj jim je moč za to bila na razpolago, in ona so prav tako lahko svobodno uporabljala svojo voljo.
In to stanje blaženosti duhovnih bitij se nikoli ne bi moralo spremeniti, ona se niso morala bati niti omejitve svoje Moči niti zmanjševanja Svetlobe, vse dokler je Ljubezen v njih do njihovega Boga in Stvarnika ostala nespremenjena, in so ona torej bila prežeta od Njega z Božansko Svetlobo Ljubezni.... Vendar je potem nastala situacija (stanje), katera je bitja izpostavila novemu načinu gledanja na stvari, ko je Lucifer, Nosilec Svetlobe.... prvo ustvarjeno bitje.... predstavil Večno Božanstvo kot dvomljivo, ker Ono ni bilo vidno.... in predstavil sebe samega kot tega, od katerega so izšla vsa duhovna bitja, in prav tako od njih zahteval priznavanje njega kot Boga in Stvarnika....
To pa je v bitjih povzročilo razdvojenost (dihotomijo), ker je njihova Ljubezen pripadala Temu, Kateri jih je ustvaril.... vendar jih je Luciferjeva predstavitev zmedla, v resnici jim je zgledala bolj verodostojna, ker je Lucifer žarel v Svetlobi in sijaju, in tega nad njim vzvišenega Bitja pa ona niso bila sposobna videti.... Kljub temu pa je v njih še bila Svetloba spoznanja, zato so ona prav tako dvomila o Luciferjevi predstavitvi.
Toda postopoma so se začeli njihovi bleščeči trenutki vpogleda izmenjavati s trenutki postopne zameglitve, in kolikor več bitij je zadržalo slednje, dlje so trajale faze zatemnjenega razmišljanja, ali v primeru drugih: misli so se razbistrile in bitje je na najbolj luciden (jasen, razumljiv) način spoznalo svoje resnično poreklo. In Lucifer ni bil več sposoben zatemniti spoznanja slednjih.... Prejšnji pa so hitro postali predmet njegovega nadzora, oni so se mu pridružili in so videli v njem njihovega boga in stvarnika, ker so se upirali trenutkom polnim svetlobe, ki so se vedno znova pojavljali v njih, vse dokler se ni zgodil končni padec v brezno.
Luciferjeva nezmanjšana moč je v začetku privedla v obstoj neštete množice najbolj blaženih duhovnih bitij, in na račun te množice njegovih stvaritev je v njem rastla lažna samozavest.... On več ni videl Izvora, od Katerega je bil prejemal to moč, ampak je videl le še "dokaze" moči, ki ga je prežemala, in jih je želel posedovati le zase, čeprav je vedel, da oni pripadajo prav tako Njemu, iz Katerega mu je bilo dovoljeno črpati moč. Toda on ni želel njih le posedovati, temveč prav tako v teh bitjih zatemniti svetlobo, katera je njim najbolj jasno razodevala njihovo poreklo....
In tako mu je (Luciferju) uspelo bitja pahniti v razdvojenost (v sebi), katera pa je prav tako zmanjšala njihovo srečo in zavirala njihovo ustvarjalno aktivnost.... vse dokler se oni dokončno niso odločili sprejeti svojega gospodarja, in tako so bitja kakor tudi Nosilec Svetlobe izgubili svojo moč in svetlobo in se pahnili v temo....
In ta duhovni proces, ki je vam ljudem lahko pojasnjen le v grobih potezah, je bil povod za nastanek neštetih stvaritev duhovne in materialne narave....
(3. 7. 1958) Te stvaritve so le preoblikovana, padla duhovna bitja.... Zaradi njihovega odpadništva od Boga, torej zaradi neskončne oddaljenosti od Njega so v svoji substanci postajala vse bolj trda, globlje kot so padala. To je treba razumeti tako, da se duhovna moč iz Boga, ki spodbuja vedno večjo aktivnost, več ni mogla dotakniti teh duhovnih bitij, ker so se ji sama zoperstavila; in tako je njihova aktivnost prenehala, njihova gibljivost se je strdila; življenje.... in kar je ostalo, je bila popolnoma trda snov, sicer izvirno od Boga izsevana moč, vendar je postala popolnoma neučinkovita.... Toda Božja Ljubezen in Modrost sta si v začetku zamislili drugačen namen (določitev) za duhovna bitja: neprestano aktivnost v skladu z Njegovo voljo, katera pa bi istočasno prav tako morala biti volja bitij.
Duhovna bitja so bila delovala v nasprotju s svojim namenom (določitvijo), želela so uporabljati svojo moč v nasprotju z Božjo voljo. Vendar pa tega več niso mogla, ker so zaradi svojega odpadništva sama sebe oropala svoje moči. V tistem trenutku je Božja Ljubezen zopet zagrabila popolnoma otrdele duhove, ki sebe niso bili več sposobni prepoznati in so bili nič več kot skupek Bogu nasprotnih duhovnih snovi. Moč Njegove Ljubezni je te snovi-substance razgradila in jih uporabila, da nastanejo najrazličnejša dela stvarjenja.... S tem je On tako rekoč preoblikoval Svojo nekoč izsevano moč, On je dal vsakemu posameznemu delu stvarstva njegovo nalogo, katero je to potem izpolnjevalo pod zakonom prisile, tako, da je razgrajena duhovna snov bila prisiljena biti aktivna, *vendar brez kakršnega koli samozavedanja, katerega je imela prej kot duhovno bitje.*
.... Stvaritve v bistvu torej niso nič drugega kot to, kar je bilo prvotno izšlo od Boga kot Bitje, samo v popolnoma spremenjenem stanju, kar se tiče njihove popolnosti.... Ker vse stvaritve so ali "zakrivajo" (zastirajo) nepopolno duhovno, katero se nahaja na poti vrnitve k Bogu. Popolna duhovna bitja ne potrebujejo materialnih stvaritev, ona iz sebe samih navzven le prikazujejo (eksternalizirajo) svoje ideje in misli, vendar pa so to zopet bili le duhovni proizvodi njihove volje in razmišljanja ter njihove neomejene moči. To je bil svet, ki je bil naseljen le s popolnimi bitji. V njem ni bilo nobenih napak, nobenih omejitev in nobenih pomanjkljivosti.... Ker te so se pojavile šele, ko je vesolje udomačilo Bogu nasprotujoča bitja.... ko so nepopolna bitja potrebovala ovoje, v katerih so bili prisiljeni postati aktivni.
Kjer se torej nahajajo kakršnekoli oblike, je znotraj njih ujeto (izgnano) nepopolno duhovno, in bolj kot so te oblike trde, tem bolj trda in Bogu nasprotna duhovna snov je ujeta v notranjosti. Vendar pa je tudi oblika sama.... materija.... sestavljena iz takšnih nepopolnih snovi, ki so obdržane skupaj le z močjo Božje Ljubezni, da bi služile namenu: kot nosilci duhovnih bitij, da jim pomagajo napredovati. Božanska moč Ljubezni je ovila-zapakirala vse te duhovne snovi, vendar ne bo prisilno vplivala na njih tako, da bi nasilno zlomila njihov odpor....
Dela stvarjenja morajo prav zares opravljati določeno aktivnost v skladu z Božjo voljo, vendar duhovno znotraj njih ni prisiljeno obrniti se k Bogu. In zato se lahko tudi zgodi, da duhovno, ki pripada izvirnemu bitju, lahko gre skozi celoten proces skozi dela stvarstva, vse do končnega utelešenja kot človek, pa vendar še ni odstopilo od svojega odpora proti Bogu, ker to mora uresničiti z uporabo njegove svobodne volje, katera se prav tako lahko zopet obrne k Princu teme. Vendar pa neprestana aktivnost pod zakonom prisile ponavadi doseže zmanjšanje odpora do Boga, ker celo tudi najmanjša lastna aktivnost že daje bitju določen občutek zadovoljstva, ker izražanje moči odgovarja njegovemu temeljnemu značaju.
Nešteti zvezdni svetovi.... vse stvaritve, ki se v njih nahajajo, so posledica tega preteklega odpadništva v kraljestvu duhov.... Oni bodo še naprej obstajali cele večnosti, vedno znova bodo nastajale nove stvaritve, da bi omogočile vsem nekoč padlim duhovom vrnitev k Bogu. Večnosti bodo minile, vse dokler proces vrnitve ne bo uresničen, vse dokler se celo zadnje strjeno duhovno bitje ne bo razgradilo, in bo sposobno začeti pot vrnitve....
Toda nekega dne se bodo vse te stvaritve poduhovile, nekega dne bo obstajal samo en "duhovni svet ", kjer bodo vsi duhovi delali z enako voljo kot je Božja volja in bodo neizmerno blaženi.... nekega dne bo Bog uresničil Svoj cilj, da ne bo obdan samo s " stvaritvami ", temveč z "Otroci", katerim lahko omogoči največjo blaženost, ker Ga Njegova neskončna Ljubezen spodbuja k neprestani osrečitvi in Mu ne bo dala počivati prej, preden ne bo uresničil Svojega cilja. AMEN
Translator