To walk the right path on earth requires the fulfilment of divine commandments which, however, are extremely easy to fulfil if the human being lives in love, i.e. if he has the instinct from within to be good and to do good.... Then he will not feel God's commandments as pressure or influence which inhibits him, but he will strive of his own accord to do the same as God demands of him, and then he will also walk the right path. Then he does not need any commandments because his nature changes to love of its own accord and because his will strives towards God, thus the spiritual in him is already in the recognition of the eternal deity, even if the human being is not aware of it or has the corresponding knowledge. The knowledge is certainly already slumbering in him but has not yet come to light, and yet his soul recognizes God, otherwise it would not strive for good. The human being will also strive for perfection, for his heart, which is willing and able to love, impels him to constant activity in love. Thus his actions and thoughts do not contradict the commandments of love which God has given in order to make it possible for people to change according to His will. For many people's knowledge of good and evil is not so well developed because their inner will is still turned towards God's adversary. The latter clouds the human being's clear perception of good and evil, he presents evil in such a light that it seems tempting to him. And thus a person who has fallen under his influence, who allows all bad instincts to take effect in him, can nevertheless be convinced within himself that he is acting right, for he only sees his own benefit and considers everything to be good which brings him advantage. The deeper he sinks, i.e. falls into the power of God's adversary, the more his knowledge of good and evil fades. And the divine commandments shall now be a guideline for him as soon as he seriously endeavours to live right on earth. For again and again his wrong way of life has to be held up to him and the divine commandments have to be his standard by which his deeds are evaluated and judged. The commandment of love will always put one's own advantage aside and protect the neighbour's advantage, and only when the human being observes this will he begin to submit to these commandments. Individual commandments had to be issued for the person under the influence of the adversary by which he can recognize the wrongness of his thoughts and actions. The person who is in love, on the other hand, does not need these commandments, it is not possible for him to transgress the individual commandments because love prevents him from doing what a person without love does without hesitation. In a loving person the good forces are active and these keep him back from every thoughtless bad deed, whereas the God-remote person, who is devoid of all love, grants access to the forces of evil and these repeatedly drive him to carry out unloving actions. But if every single commandment is held up to him, the feeling of responsibility for his actions can also be awakened in him and he will then carry out a bad deed with inhibitions which can even result in a change of his thinking, providing he decides to change his way of life in anticipation of a life after death which seems forfeit to him....
Then he directs his attention to the salvation of his soul, then he seizes every opportunity to gain information about God's will, and he seriously repents of his failed life, and then he seeks to change.... He detests himself and his previous actions, he acknowledges the divine commandments and henceforth endeavours to live in accordance with them.... And only then will he be granted spiritual success, i.e. his soul can still develop upwards shortly before his death, and although its degree of maturity is still low it nevertheless enters the spiritual kingdom with the realization of the eternal deity, and it is no longer completely turned away from God. As soon as it acknowledges God and His commandments it is saved, it is on the path of ascent, its ascent development has begun and the soul will also reach its aim, if not on earth then nevertheless one day in the spiritual kingdom. Yet as long as the human being ignores the divine commandments or associates the fulfilment of these with earthly advantages the soul will remain on the lowest spiritual level, and then it will also remain in dark spiritual night.... It does not recognize God and cannot love Him either, it will not strive towards Him but turn to God's adversary who, however, can never make the soul knowledgeable, thus he cannot impart knowledge of God to it either.... And it is this knowledge which humanity lacks, the knowledge of a God of love Who is omnipotent and wise and wants to win people over for Himself.... As soon as the human being is enlightened, as soon as he believes in God as a supremely perfect being, he will also take notice of what this supreme being requires of the human being.... and he will do this out of innermost impulse, because love for God awakens in him and he seeks to join the supreme, most perfect being.... And then he will not need any commandments but he will be full of love for God and his neighbour from within....
Amen
TranslatorHoditi po pravi poti na Zemlji zahteva izpolnjevanje Božanskih zapovedi, katere pa je torej zelo lahko izpolniti (1 Janez 5:3), če človek živi v Ljubezni oz. če ima znotraj spodbudo za to, da bo dober in da dela dobre stvari.... tedaj on Božjih zapovedi ne doživlja kot pritisk ali nekakšen vpliv, ki bi ga omejeval, ampak sam po sebi teži k temu, kar Bog zahteva od njega, in tako gre po pravi poti. Potem on ne potrebuje zapovedi, ker se njegovo bitje iz lastne (s)pobude spreminja v Ljubezen in ker njegova volja stremi k Bogu; torej to, kar je v njem duhovno, že ima spoznanje večnega Božanstva, celo ko se človek tega ne zaveda ali pa ne razpolaga z znanjem glede tega vprašanja.
Res je, da to znanje sicer dremlje v njem, vendar še ni ugledalo luči dneva, čeprav pa tudi poleg tega njegova duša prepozna Boga, ker ona drugače ne bi težila k dobremu. Človek bo ravno tako težil k popolnosti, ker ga njegovo srce, ki je voljno in sposobno za Ljubezen, spodbuja na nenehno dejavnost v Ljubezni. Njegovo delovanje in razmišljanje se torej ne upirajo zapovedim Ljubezni, katere je Bog dal, da bi ljudem omogočil življenje po Njegovi volji.
Pri veliko ljudeh spoznanje dobrega in zla ni ravno razvito, ker je notranja volja še vedno usmerjena k Božjemu nasprotniku (Satanu). On v človeku meša (mede) jasno spoznanje dobrega in zla; on mu zlo predstavlja na neki taki luči, da se mu ono zdi privlačno. Tako da bo človek, ki je nasedel njegovemu vplivu, ki v sebi očitno kaže vse slabe strasti, znotraj vendarle prepričan v to, da ravna pravilno, ker vidi edinole svojo lastno korist in ima za dobro vse, kar mu prinaša koristi. Kolikor bolj on nižje potone oz. pade v last Božjega nasprotnika, toliko bolj mu primanjkuje spoznanja za dobro in zlo.
Njemu morajo biti Božanske zapovedi smernica, če se na Zemlji resno potrudi pravilno živeti. Namreč vedno znova mu mora biti očitno pokazan njegov napačen način življenja, in Božanske zapovedi morajo zanj veljati kot merilo, glede na katerega bodo ocenjena in presojana njegova dela. Zapoved Ljubezni bo vedno zapostavljala lastne koristi in branila koristi bližnjega; in šele takrat, ko človek usmeri pozornost na to, se on začne podrejati tem zapovedim. Za tistega človeka, ki je pod vplivom nasprotnika, so morale biti dane posamezne zapovedi, v katerih on lahko prepozna svoje napačno razmišljanje in delovanje. Po drugi strani pa tisti človek, ki je v Ljubezni, ne potrebuje teh zapovedi; zanj ni mogoče, da bi kršil posamezne zapovedi, ker ga Ljubezen ščiti pred tem (ga vleče stran od tega), kar bi človek storil brez Ljubezni in razmišljanja.
Pri človeku, ki je dejaven v Ljubezni, so dejavne dobre sile; in one ga odvlečejo stran od vsakršnega nepremišljenega slabega dela; medtem ko človek, ki oddaljen od Boga, ki je brez celotne Ljubezni, daje pristop silam zla, in one ga vedno znova spodbujajo, da izvaja ne-Ljubeznive postopke. Vendar če se mu očitno pokaže vsako posamezno zapoved, potem se v njem lahko prebudi občutek za odgovornost za njegova dela, in on je potem v dvomih, ko stori slabo delo, kar pa lahko povzroči spremembo njegovega razmišljanja, če se on odloči za spremembo svojega načina življenja s predpostavko, da obstaja (da verjame v) življenje po smrti, katero pa se mu (na ta način) zdi zapravljeno....
Potem on cilja na (od)rešenje svoje duše; in tedaj izkorišča vsako priložnost, da bi prejel razlago glede Božje volje in resno obžaluje svoje zapravljeno življenje. In tako potem išče način, kako se spremeniti.... odvraten je sam sebi, kakor (mu je odvratno) tudi prejšnje delovanje; prizna Božanske zapovedi in se še naprej trudi živeti v skladu z njimi.... in šele tedaj je zanj zagotovljen duhovni uspeh oz. njegova duša se lahko še v kratkem času pred smrtjo razvije na višje; in tudi poleg tega, da je njena stopnja zrelosti še vedno nizka, pa ona v spoznanju večnega Božanstva vstopi v duhovno kraljestvo in ni več popolnoma Bogu nenaklonjena.
Če ona prizna Boga in Njegove zapovedi, je (od)rešena in je na poti vzpona; začel se je njen vzpon tako, da duša tudi doseže svoj cilj, če ne na Zemlji, pa potem kasneje v duhovnem kraljestvu. Vendar pa vse dokler človek ne usmerja pozornosti na Božanske zapovedi oz. vse dokler izpolnjevanje le teh povezuje s svetovnimi interesi, duša ostaja v stagnaciji na najnižji duhovni stopnji, in potem bo ona ravno tako ostala v temni duhovni noči.... ona ne spozna Boga in Ga ne more ljubiti; ona ne bo stremela k Njemu, ampak se bo usmerila k Božjemu nasprotniku (Satanu), kateri pa duše ne more nikoli uvesti v znanje (prosvetljenje, ji dati luč), torej ji ne more dati spoznanja Boga....
In to spoznanje je to, kar primanjkuje človeštvu: spoznanje Boga Ljubezni, Kateri je vsemogočen in moder in Kateri želi ljudi pridobiti za Sebe.... Če ima človek spoznanje, če veruje v Boga kot v povsem popolno Bitje, potem bo on ravno tako usmeril pozornost na to, kar to vrhovno Bitje zahteva od človeka.... in on bo to naredil iz najbolj notranje spodbude, ker se v njem prebuja Ljubezen do Boga; in on se trudi priključiti temu najvišjemu, najpopolnejšemu Bitju.... In potem on ne potrebuje zapovedi, ampak je on znotraj (v sebi) poln Ljubezni do Boga in do bližnjega....
AMEN
Translator