Kundgabe mit Übersetzung vergleichen

Weitere Übersetzungen:

Jedes Wesen fiel und steigt im freien Willen....

Als Ich euch schuf, wußte Ich wohl von der Richtung eures Willens, Ich wußte von dem Fehlentscheid, den ihr im freien Willen treffen würdet.... Doch dies hinderte Mich nicht, Meinen Erschaffungsplan zu Ende zu führen, weil Ich auch das Endziel ersah, das wieder unbegrenzte Seligkeit dem erschaffenen Wesenhaften bringt. Zudem war es wirklich ein völlig freier Entschluß aller Wesen, die gefallen sind.... Und es stand ein jedes Wesen in so großer Lichtfülle, daß es auch wußte, was es tat, als es sich von Mir entfernte.... also auch voll verantwortlich war und keinem anderen Wesen.... auch nicht seinem Erzeuger Luzifer.... die Schuld zuschieben konnte. Denn niemals hätte Ich es zugelassen, daß eines Wesens Wille bestimmt worden wäre.... es konnte frei aus sich heraus wollen und handeln, und entsprechend also war auch seine Schuld, die es nun in der Tiefe gefesselt hielt. Doch wiederum hatte ein jedes dieser gefallenen Wesen eine Möglichkeit, sich rückzugestalten zu einem Gott-gleichen Wesen. Denn was von dem Sturz zur tiefsten Tiefe an nun vor sich ging, war ein in Liebe und Weisheit aufgebauter Heilsplan, der diese Rückgestaltung zur Vollkommenheit möglich machte. Es waren die Wesen keineswegs endgültig verloren an Meinen Gegner, wenngleich sie ihm freiwillig gefolgt waren.... Doch auch Ich besaß ein Anrecht auf diese Wesen, weil sie aus Meiner Liebekraft entstanden waren.... Und dieses Anrecht lasse Ich Mir nicht streitig machen. Doch weder Ich noch Mein Gegner werden jemals das Wesen zwingen, sich für Mich oder ihn zu entscheiden, sondern dessen freien Willen ist es überlassen, sich seinen Herrn zu wählen. Daß der End-Entscheid einmal doch für Mich ausfallen wird, das weiß Ich, aber es bestimmt das Wesen selbst die Zeitspanne, die vergeht bis zu diesem seinem letzten Entscheid. Das Ziel aber hat Mich bewogen, den Fall der Wesen nicht zu verhindern.... was Ich wohl tun konnte, aber in Meiner Weisheit als verkehrt erkannte angesichts des Zieles, das nur ein Akt völliger Willensfreiheit zuwege bringen konnte. Daß Ich zuvor schon darum wußte, wie sich jedes einzelne Wesen entscheiden würde, hatte keinerlei Einfluß auf den Erschaffungsakt insofern, als daß Ich nun die Wesen entsprechend ihrer Willensrichtung verschiedenartig geschaffen hätte.... Höchste Vollkommenheit zierte alle Meine Geschöpfe, weil aus Mir nichts Mangelhaftes, Unvollkommenes, hätte hervorgehen können. Und gerade der freie Wille bewies ihre Göttlichkeit, selbst wenn er sich verkehrt richtete und sich also nun auch das Wesen in sich selbst verkehrte zum Gegenteil.... Die Rückbildung aber ist ein so großes Werk des Wesens, etwas so Gewaltiges, daß dieses Ziel Mich bewog zur äußersten Entfaltung Meiner Liebe, Weisheit und Macht. Das Umformen der gefallenen Wesen zu Schöpfungen aller Art war für Mich ein Beglückungsakt, den ihr Menschen nicht ermessen könnet.... Es war Meine Kraft, die einst unaufhaltsam ausströmte aus dem Urquell und die nun Form annahm nach Meinem Willen.... Und da alles geschaffene Wesenhafte von Mir einst-ausgestrahlte Kraft war, die ihre eigentliche Bestimmung nicht erfüllte, wurde sie nun in jene Formen geleitet, ihnen Leben gebend und eine Tätigkeit verrichtend.... weil alle Kraft aus Mir wirksam werden muß nach Meinem Willen.... Das einst gefallene Wesenhafte ist aber nun nicht mehr ichbewußt, sondern in unzählige Partikelchen aufgelöst, verrichten sie nun eine ihnen zugewiesene Tätigkeit im Mußgesetz.... Sie müssen sich Meinem Willen fügen, um wieder in einen Zustand zu gelangen, wo ihnen das Ichbewußtsein und der freie Wille zurückgegeben werden kann.... Dieser Entwicklungsprozeß des einst gefallenen Geistigen ist Mein Heilsplan, der in tiefster Liebe und unübertrefflicher Weisheit entworfen wurde und der Mir mit Sicherheit alles einst Gefallene zurückbringt in höchster Vollkommenheit.... die nur der freie Wille des Wesens selbst erreichen kann, nicht aber Meine Macht. Daß aber dennoch alles sich abwickeln muß im Gesetz Meiner ewigen Ordnung, kann den Rückführungsprozeß auch endlos verlängern, denn Ich kann nicht wider den Willen des Wesens eingreifen, wenn dieses als Mensch die letzte Probe zu bestehen hat.... Ich muß Liebe und Gerechtigkeit walten lassen und kann nicht Seligkeit schenken, wo noch der Makel der Urschuld das Wesen belastet.... Und darum muß Ich auch die Anerkennung Jesu und Seines Erlösungswerkes auf Erden fordern, und es muß der Mensch seine Urschuld zu Ihm unter das Kreuz tragen und um Vergebung bitten.... Dann hat er die letzte Willensprobe bestanden, er hat Mich Selbst wieder anerkannt in Jesus, in Dem Ich ihm nun zum schaubaren Gott wurde und Ich ihm nun wieder höchste Seligkeiten bereiten kann in Meinem Reich, in dem er nun mit Mir wieder vereint weilen wird bis in alle Ewigkeit....

Amen

Übersetzer
Dies ist eine Originalkundgabe von Bertha Dudde

VSAKO BITJE JE PADLO IN SE VZPENJA V SVOBODNI VOLJI (PROSTOVOLJNO) ....

Ko sem vas Jaz ustvaril, sem povsem zagotovo vedel smer vaše volje, vedel Sem o napačni odločitvi, katero boste sprejeli s svojo lastno svobodno voljo.... Pa vendar Mi to ni preprečilo izpeljati Mojega načrta Stvarjenja do konca, ker Sem predvidel tudi končni cilj, kateri ustvarjenim bitjem ponovno prinaša neomejeno blaženost. Poleg tega pa je bila odločitev bitij, ki so padla, resnično popolnoma svobodna.... Ker je vsako bitje uživalo eno ogromno obilje Svetlobe, je prav tako vedelo, kaj dela, ko se je oddaljilo od Mene.... Torej je bilo tudi povsem odgovorno in ne more kriviti nobenega drugega bitja.... celo niti Luciferja, svojega ustvarjalca.

Kajti Jaz nikoli ne bi dovolil, da bi volja bitij bila omejena (določena).... ono (bitje) je lahko iz sebe navzven svobodno želelo in delovalo, in temu primerna je bila tudi njegova krivda, ki ga je sedaj držala v verigah brezna. Pa vendar je po drugi strani vsako od teh padlih bitij imelo možnost sebe ponovno oblikovati v Bogu enako bitje. Ker to kar se je dogajalo od padca do najglobljega brezna, je bil načrt Odrešitve utemeljen na Ljubezni in Modrosti, kateri je naredil to ponovno preobrazbo v popolnost možno.

Bitja v nobenem primeru niso bila dokončno izgubljena za Mojega nasprotnika, čeprav so mu ona sledila prostovoljno.... Vendar pa Sem tudi Jaz imel pravico do teh bitij, ker so izšla iz moči Moje Ljubezni, in Jaz ne bom dovolil nobenemu, da Mi zanika to pravico. Kljub temu pa niti Jaz niti Moj nasprotnik ne bova nikoli prisilila bitja, da sprejme odločitev za Mene ali za njega, temveč je prepuščeno njegovi svobodni volji, da izbere svojega gospodarja. Jaz vem, da bo dokončna odločitev prej ali slej v prid Meni, vendar bitje samo odloča o potrebnem času, ki bo minil do te njegove dokončne odločitve.

Vendar pa Me je motiviral cilj, da nisem preprečil padca bitij.... kar bi Jaz povsem zagotovo lahko storil, vendar sem po Moji modrosti to prepoznal kot napačno glede na cilj, katerega le dejanje popolne svobodne volje lahko doseže. Dejstvo, da Sem Jaz vedel že vnaprej, kako se bo odločilo vsako posamezno bitje, ni vplivalo na dejanje Stvarjenja v toliko, ker bi si Jaz sicer lahko ustvaril bitja drugače, glede na njihovo usmerjenost volje. Najvišja popolnost je krasila vsa Moja bitja, ker nič pomanjkljivega in nepopolnega ne more izhajati iz Mene. In ravno njihova svobodna volja je dokazala njihovo božanskost, pa čeprav je bila usmerjena v napačno smer, in s tem se je bitje znotraj v sebi tudi spremenilo v nasprotno....

Toda ponovna preobrazba je ena takšna ogromna naloga za bitje, nekaj tako ogromnega, da Me je ta cilj motiviral, da Sem razvil Mojo Ljubezen, Modrost in Moč do skrajnosti. Preoblikovanje padlih bitij v stvaritve vseh vrst je bilo Zame dejanje sreče, nekaj kar si vi ljudje ne morete predstavljati.... To je bila Moja moč, ki se je nekoč nezadržno izlivala iz prvotnega Izvira, katera je sedaj dobila obliko v skladu z Mojo voljo.... In ker je vsako ustvarjeno duhovno bitje bilo Moja nekoč izsevana Moč, ki ni izpolnila svojega dejanskega namena, je bila ona sedaj preusmerjena v te oblike in jim dala življenje in opravljala naloge.... ker vsa Moč, ki prihaja iz Mene mora postati aktivna v skladu z Mojo voljo....

Toda nekoč padli duhovi sedaj niso več samozavedni, temveč so razgrajeni na neštete drobcene delce, oni opravljajo njim določeno nalogo, pod zakonom prisile.... Oni se morajo pokoriti Moji volji, da bi ponovno dosegli stanje, v katerem se jim samozavest in svobodna volja lahko vrneta.... Ta proces razvoja nekoč padlih duhov je Moj načrt Odrešitve, kateri je bil zasnovan v zelo globoki Ljubezni in z neprekosljivo Modrostjo, in kateri Mi bo povsem zagotovo vrnil nazaj vsa nekoč padla bitja v najvišji popolnosti.... kar lahko doseže le svobodna volja bitja samega in ne na podlagi Moje moči.

Toda dejstvo, da mora vse potekati skladno Mojemu zakonu večnega reda, lahko podaljša proces vrnitve tudi za neskončno dolgo časa, ker Jaz ne morem posredovati proti volji bitja, ko mora to opraviti svoj končni izpit kot človek.... Jaz moram dopustiti, da prevladata Ljubezen in pravičnost, in ne morem podariti blaženosti, kjer je bitje še naprej obremenjeno s krivdo izvirnega greha.... Iz tega razloga moram Jaz zahtevati priznavanje Jezusa in njegovega dejanja Odrešitve na Zemlji, in človek mora prinesti svoj izvirni greh k Njemu pod Križ in Ga prositi za odpuščanje.... Potem je on opravil končni izpit volje, On je Mene Samega ponovno priznal v Jezusu, v Katerem Sem Jaz njemu postal viden Bog in mu sedaj ponovno lahko pripravim najvišjo blaženost v Mojem kraljestvu, v katerem bo on ponovno združen z Menoj za vso večnost. AMEN

Übersetzer
Übersetzt durch: Lorens Novosel