Ko Sem poklical miniature Sebe Samega v obstoj (v življenje), Me je k temu motivirala Moja neskončna Ljubezen, katera je želela sebe podariti, katera si je želela ustvariti posode, da bi se vlivala v njih.... Moja Ljubezen učinkuje kot Moč, in ta moč je želela biti ustvarjalno aktivna, in zato so morale Moje stvaritve.... ker je Moja moč pritekala v te posode.... prav tako na enak način biti ustvarjalno aktivne, ker so ta bitja kot podobe Mene Samega prav tako imela v sebi isti ustvarjalni nagon, ki je priganjal stalno pritekajočo Moč k aktivnosti, ker je moč, ki je sevala iz Mene kot izvirnega Vira moči, nenehno ustvarjala življenje.
In tako boste razumeli, da so se torej vsa bitja, ki so nekoč izšla iz Mene, nahajala v enem stanju, v katerem prav tako niso poznala nobene omejitve ustvarjanja vsakovrstnih del, kar jih je naredilo blaženo srečne.... temveč, da oni prav tako kakor Jaz niso bili podložni nobeni omejitvi, kajti Moja Ljubezen je bila neskončna, in s tem je moč Moje Ljubezni pritekala v vsa bitja, da bi jih osrečila. Ustvarjalna aktivnost teh bitij se ni nikoli ustavila, ker prav tako ni obstajala omejitev Moje moči, katera se nikoli ne bo potrošila, katera bo vedno in za večno tekla, in zatorej bodo vedno in večno nastajale nove stvaritve, kot bodo tudi vsa Moja nekoč izsevana bitja prejemala Mojo neomejeno moč za ustvarjanje in oblikovanje tako dolgo, vse dokler bodo sami odprti za Mene, to pomeni, vse dokler se ne bodo upirali osvetlitvi Moje Ljubezni.
In to blaženo stanje se res nikoli ne bi rabilo končati, ker z Moje strani nikoli nisem naložil omejitev bitjem in se jim prav tako ni bilo potrebno bati zmanjšanja Moči. In vendar se je zgodila sprememba tega nadvse blaženega stanja bitij.... povzročena s situacijo, katero so bitja štela za pomanjkljivost: dejstvo, da Jaz Sam, njihov Bog in Stvarnik njim nisem bil viden kot enako bitje, kot so oni sami, da so prav zares vedeli za Mene kot njihovega Očeta, iz katerega so bili nastali, toda, ker se jim Jaz nisem vidno predstavil, so na to gledali kot na omejitev Moje popolnosti.
V sebi so začeli gojiti napačne misli, ker niso Meni Samemu postavili teh odprtih vprašanj, na katera bi jim Jaz bil odgovoril tako, da bi lahko razumeli in popravili svojo napačno predstavo. Vendar so verjeli, da lahko prikrijejo te notranje dvome o Moji popolnosti, in vendar Sem Jaz vedel za njih.... Toda Jaz nisem uporabil nobene prisile, ampak sem dal njihovim mislim popolno svobodo, katero pa so oni zlorabili.... Kajti enake dvome glede Moje popolnosti so prepoznali tudi pri tem bitju, katerega Sem bil prikazal v zunanji obliki kot prvega, in čigar lepota je sevala v najvišji svetlobi....
To bitje Mi je prav zares podarjalo vso svojo Ljubezen skozi večnosti, in v tej Ljubezni je bilo izjemno srečno in ene-enake volje z Mano.... četudi je njegova volja bila svobodna.
Pa vendar so se občasno tudi v tem bleščeče sijočem bitju pojavljali tihi dvomi, ker Me ono prav tako ni moglo videti. Kljub temu pa je njegova velika Ljubezen do Mene vedno znova premagala dvom, ki se je pojavljal, in je sebe predala Meni in našla svojo blaženost v nenehnem ustvarjanju bitij istega značaja s pomočjo svoje volje in z uporabo Moje moči.
Vendar se je ta dvom v Mene vedno znova pojavljal, in tudi on (Lucifer) mi ni pokazal, kaj lahko stori.... On je gojil dvom tako, da je le ta postal vse močnejši in zmanjševal svojo Ljubezen do Mene.... S tem pa je on prav tako slabil samega sebe, ker je njegova zmanjšana Ljubezen do Mene prav tako zmanjšala dotok Moje Ljubezni in s tem prav tako omejila njegovo ustvarjalno aktivnost. Če bi Me on lahko videl, mu ne bi bilo mogoče odtujiti se od Mene, toda ogenj Moje Ljubezni bi ga bil použil-požrl, ker nobeno ustvarjeno bitje ne more gledati izvirnega ognja Moje Ljubezni, ne da bi prenehalo obstajati (2. Mojzesova 33:20)....
On je to tudi vedel, ker je posedoval najbolj razsvetljeno zavest, vendar se je igral z mislijo, da bo več(ji) kakor Jaz, ker je zračil z najbolj bleščečo Svetlobo in najpopolnejšo lepoto.... On si ni mogel predstavljati, da bi ga katerokoli bitje lahko prekašalo v Svetlobi in lepoti, in zato si je prav tako prilastil pravico, da vlada nad vsemi ustvarjenimi bitji, katere je on nedvomno bil ustvaril, vendar je Moč, da to stori, prejel od Mene.
Zdaj je videl v množici duhovnih bitij svojo moč (oblast) in zato je verjel za sebe, da je sposoben uspeti brez Moje Moči, on je verjel, da jo je on odvzel od Mene skozi ustvarjanje neštetih bitij, in dejstvo, da Jaz Sebe nisem njemu prikazal kot vidnega, je on smatral kot dokaz Moje nemoči.... In Jaz mu nisem razbil iluzije, ker Sem ga prikazal v zunanji obliki (eksternaliziral) kot popolnoma svobodno bitje, katerega Jaz nikoli in nikdar ne bom prisilil, da spremeni svojo voljo in svoje razmišljanje.... tudi, če on ohranja svojo oddaljenost od Mene cele večnosti.
Moja Moč se je sedaj srečala z nasprotovanjem in odporom, in posledično je ostala popolnoma neučinkovita. In sedaj to Moje prvo ustvarjeno bitje ni bilo več sposobno proizvesti nobenega dela stvarstva, pa vendar je verjel za sebe, da je velik in mogočen, ker je gledal na ogromno število duhovnih bitij kot na svojo lastnino, katera so se tako kot on uprla proti Meni in zavrnila osvetlitev Moje Ljubezni.... Tudi oni so prav tako postali nesposobni za kakršnokoli aktivnost, saj so se prav tako oddaljili od Mene neskončno daleč. Vendar je to bila njihova svobodna volja, katero Sem Jaz spoštoval, in tako bodo oni ostali oddaljeni od Mene tako dolgo, vse dokler se Mi v svobodni volji znova ne približajo in Me zaprosijo za osvetlitev z Mojo Ljubeznijo....
Tudi prvo ustvarjeno bitje.... Moj sedanji nasprotnik.... se bo napotil po poti vrnitve k Meni nekega dne, prej ali slej bo tudi on zopet hrepenel po osvetlitvi z Mojo Ljubeznijo in jo v svobodni volji sprejel od Mene, ker bo nekega dne odstopil od svojega odpora, tudi, če bodo minile še večnosti.... Vendar vse kar je bilo nekoč izsevano iz Mene kot Moč, se bo neizogibno ponovno vrnilo k Viru Moči od večnosti. AMEN
PrevajalciCuando llamé a la existencia de miniaturas de Mí mismo, fui movido a hacerlo por Mi amor infinito que quería entregarse, que quería crear recipientes para Sí mismo a fin de derramarse en ellos.... Mi amor se manifiesta como fuerza y esta fuerza quería ser creativamente activa, y así mismo las cosas creadas por Mí.... porque Mi fuerza se vertió en esos recipientes.... tenían que ser creativamente activas de la misma manera, porque eran seres que, como Mis imágenes, también llevaban el mismo impulso creativo dentro de sí mismos, seres a los que la fuerza que fluía constantemente hacia ellos los impulsaba igualmente a trabajar, porque la fuerza que fluía de Mí como la fuente original de fuerza generaba constantemente vida. Y así te será comprensible que todos los seres que salieron de Mí estaban en un estado en el que no conocían limitación alguna para crear obras de todo tipo, en lo que encontraban su felicidad.... pero que igual a Mí tampoco estaban sujetos a ninguna limitación, pues Mi amor era infinito y también así Mi fuerza de amor fluía hacia todos los seres para hacerlos felices. La actividad creadora de esos seres tampoco se detuvo, porque tampoco hubo restricción de Mi fuerza, que nunca se agota, que siempre y por siempre emanará y por lo tanto siempre y por siempre surgirán creaciones, así como todos los seres una vez emanados por Mí sacan de Mí una fuerza ilimitada para crear y modelar mientras estén abiertos a Mí, es decir, no opongan resistencia a Mi iluminación de amor. Y este estado dichoso verdaderamente no tenía que llegar a su fin porque ninguna restricción había sido impuesta a los seres por Mi parte y por lo tanto tampoco tenían que temer una disminución de la fuerza. Y sin embargo, se produjo un cambio en el estado de suprema felicidad de los seres.... originado por una circunstancia que los seres consideraban como deficiente: que Yo mismo, su Dios y Creador, no era visible para ellos como un Ser igual, que ciertamente Me conocían como su Padre de quien se habían originado, pero como no Me presentaba visiblemente ante ellos consideraban esto como una limitación de Mi perfección. Empezaron a mover pensamientos erróneos en su interior porque no Me plantearon abiertamente esta pregunta a Mí mismo, que también les habría respondido a ellos, para que así reconocieran y corrigieran su pensamiento erróneo..... Sin embargo, creían poder ocultarme estas dudas internas sobre Mi perfección y, sin embargo, Yo sabía sobre ellas.... Pero no utilicé la coerción, sino que les di plena libertad de pensamiento que, sin embargo, utilizaron mal.... Porque también reconocieron la misma duda sobre Mi perfección en el ser que surgió primero de Mí y que brilló con toda su belleza en la más completa luz.... Este ser ciertamente Me dio todo su amor por las eternidades, y en este amor era sumamente dichoso y de una sola voluntad Conmigo.... aunque su voluntad también era libre. Sin embargo, de vez en cuando también surgían vagas dudas en este ser que irradiaba luz porque Yo tampoco era visible para él. Pero una y otra vez su gran amor por Mí acalló las dudas emergentes y se entregó a Mí y encontró la beatitud en la creación constante de seres semejantes a través de su voluntad utilizando Mi fuerza. Sin embargo, una y otra vez se asomaba esta duda sobre Mí y tampoco la sometió a Mí, lo cual fue posible para él.... Alimentó la duda que constantemente se hizo más fuerte y redujo su amor por Mí.... Pero así también se debilitó a sí mismo, porque su reducido amor por Mí también redujo Mi afluencia de amor y también restringió su actividad creativa. Si hubiera podido contemplarme, no le habría sido posible apartarse de Mí, pero Mi fuego de amor le habría consumido, pues ningún ser creado es capaz de contemplar el fuego primigenio de Mi amor sin dejar de existir.... Él también lo sabía porque estaba en el mas brillante conocimiento, sin embargo jugaba con la idea de ser más que Yo porque brillaba con la más brillante luz y la más perfecta belleza.... No podía imaginar ningún ser que le superara en luz y belleza, y por eso también reclamaba el derecho de gobernar sobre todos los seres creados, de los que él era ciertamente el productor a través de su voluntad, pero que había recibido la fuerza de crear de Mí. Ahora veía su poder en el ejército de seres espirituales y, por lo tanto, creía que podía prescindir de la fuerza procedente de Mí, creía que Me la había retirado al crear los innumerables seres, y veía como una demostración de Mi impotencia el que no Me presentara visiblemente ante él.... Y lo dejé con su creencia porque lo originé de Mí como un ser completamente libre al que nunca jamás obligaré a cambiar su voluntad y su pensamiento.... aunque se aleje de Mí por toda la eternidad. Mi fuerza se encontró ahora con resistencia y repulsión y, en consecuencia, quedó siendo completamente ineficaz. Y este Mi primer ser creado es ahora incapaz de dejar surgir ninguna obra de creación, pero se cree grande y poderoso porque considera como su propiedad a los innumerables seres espirituales que, como él, se rebelaron contra Mí y rechazaron Mi iluminación de amor.... Ellos también son incapaces de cualquier actividad porque también ellos se distanciaron infinitamente de Mí. Pero fue su libre albedrío el que respeto y por eso permanecen alejados de Mí hasta que se acercan de nuevo a Mí en libre albedrío y solicitan Mi iluminación de amor.... Incluso el primer ser creado.... Mi ahora adversario.... tomará un día el camino del retorno a Mí, él también un día anhelará de nuevo Mi iluminación de amor y la recibirá voluntariamente de Mí otra vez, porque un día abandonará su resistencia, aunque todavía pasen eternidades.... Pues todo lo que una vez fue emanado por Mí como fuerza retorna inevitablemente a la fuente de la fuerza desde la eternidad....
Amén
Prevajalci