Dal Sem vam to, kar ste potrebovali v temi noči, ko Sem se spustil na Zemljo: svetlobo, katera naj bi za vas razsvetlila stezo vrnitve k Meni, v Hišo vašega Očeta. Poslal Sem Svojega sina na Zemljo; svetlobno dušo, katera je blesteče sijala in se kot človeško bitje napotila po stezi preko Zemlje, katera je začela svojo zemeljsko pot kot otrok Jezus in jo končala na Križu, da bi vi ljudje lahko dosegli blaženost. Svetlobna duša se je spustila v mračno področje Mojega nasprotnika, in Jaz Sem se utelesil v tej svetlobni duši, ker je človeško bitje Jezus z vso Njegovo silo pritegnilo k Sebi Mene, Večno Ljubezen; On je namreč Mene Osebno sprejel v Njegovo srce, katero je bilo polno Ljubezni do Mene in do Njegovih bližnjih človeških bitij. Svetlobna duša je bila zakrita v otroku Jezusu, katera pa se je dejansko odrekla njene svetlobe, ker je kot človeško bitje Jezus morala ostati med ljudmi, vendar pa je bil on obenem tudi poln Ljubezni in te Ljubezni ni odložil, ampak jo je znotraj Sebe povečal.... tako da je On na ta način z nekim obiljem moči Ljubezni delal čudeže in v svoji modrosti poučeval na Zemlji. On je bil človeško bitje, ker je bilo poslanstvo človeka Jezusa v tem, da Njegovim bližnjim človeškim bitjem (po)kaže stezo, katera vodi nazaj k Meni, k Očetu, in da pred njimi hodi po tej stezi; da Sam živi življenje Ljubezni, kar pa je edino, kar vodi ljudi ponovno blizu k Meni, ker Sem Jaz sama Ljubezen.... To pa se je zgodilo po zakonskem redu; človeško telo je bilo oživljeno z dušo.... vendar pa je bila Njegova duša svetlobna duša. Kljub temu pa je bila ona, tako kot pri vsaki drugi osebi podložna enakim skušnjavam. Ker pa je bil Jezus, duša, polna Ljubezni, ji je ta Ljubezen tudi dala moč, da se upre skušnjavam.... Ona se je odrekla svetlobe; to pa pomeni, da je bil na začetku Njegovega življenja za Zemlji človeško bitje Jezus, tako kot vsaka druga oseba brez znanja, vendar pa je Ljubezen znotraj Njega zelo hitro prosvetlila Njegovega duha; Ljubezen znotraj Njega je kmalu zasijala blestečo svetlobo, tako da je Jezus prepoznal veliko težavo človeštva, kakor tudi njeno poreklo, katera pa je bila povzročena z izvirnim grehom človeške rase (to se ne nanaša na greh Adama in Eve, temveč na greh prvobitnih angelov Luciferjevega odpadništva).... Jezus je nenehno rastel v modrosti in moči (Luka 2:52), ker Ga je Ljubezen vse bolj in bolj izpolnjevala, ker je bil On v najintimnejšem kontaktu z Mano in je na ta način omogočil Moji svetlobi Ljubezni, da Ga do popolnosti prežame.... Potem pa je On v zameno seval svetlobo. On je poučeval vse ljudi z modrostjo; On je izvajal čudeže z vrlino Njegove sile, katera pa je bila utemeljena na Njegovi veliki Ljubezni....
Človek Jezus Se je v času Njegovega življenja na Zemlji poduhovil, ker je Njegova Ljubezen dosegla, da se je telo prostovoljno podredilo željam duše; namreč telo in duša sta imela vedno enak cilj: pomagati ljudem v njihovi težavi, duhovno in zemeljsko odrešilno delovati.... On je ozdravljal bolne, ker je obenem tudi želel ljudem prikazati moč Ljubezni, kar pa je najprej naredil na opazen zemeljski način, da bi jih pridobil za Sebe, da bi oni na ta način sprejeli Njegovo Božansko učenje Ljubezni in da bi se potrudili, da bi Mu sledili po stezi Ljubezni. Vendar pa so bili oni še naprej podrejeni moči Mojega nasprotnika (Satana), kateri pa ni imel namena, da jih osvobodi in kateri je na vsakršen možen način oslabil njihovo voljo.... In človek Jezus je želel zlomiti to moč; On ga je želel poraziti z Mojo močjo.... ker je bila Ljubezen v Njem izredno močna, On pa Me je preko te Ljubezni prisilil, da v povečani meri izrazim Mojo Ljubezen. On je pritegnil Mene, »Večno Ljubezen« k Sebi in tako Sem bil Jaz v Njem, in v tej najbolj srčni enotnosti z Mano je človek Jezus uresničil delo Odrešenja.... kar pomeni, da je On kot človeško bitje prenesel največje trpljenje in mučenje, ker Mu je Ljubezen v Njem.... Jaz Osebno.... dala moč, da uresniči to delo Odrešenja.... Tako se je On kot človeško bitje boril proti Mojemu nasprotniku, preko Njegove smrti na Križu pa je On dosegel zmago nad njim in nad smrtjo (Hebrejcem 2:14, 15).... To, kar je bilo pred tem za ljudi nemogoče, da se osvobodijo izpod njegove oblasti, je za njih postalo mogoče po delu Odrešenja.... Odrešenik, Kateri se je spustil na Zemljo, je prinesel pomoč človeštvu, katero se je nahajalo v tej veliki težavi, kar pa je mogoče samo preko »Ljubezni«; ta Ljubezen pa Sem bil Jaz Osebno (1 Janez 4:8, 16).... To dejstvo, da je »Ljubezen« za Sebe izbrala človeško formo, je bilo za ljudi nujno, ker so oni morali prepoznati Jezusa kot Tistega, v Katerem je Božanstvo Sebe v izobilju manifestiralo, ker Jaz Osebno nisem bil sposoben biti viden ljudem in Sem se moral zaradi tega okoristiti s človeškim ovojem.... To, da je bila edino neka svetlobna duša sposobna, da Mi ponudi ta ovoj, pa je ravno tako razumljivo, ker se Jaz nisem mogel nastaniti v neki nečisti duši.... Poleg tega pa je človeški ovoj ravno tako moral ljudem (po)kazati pot, katero Sem Jaz za njih odprl v Jezusu.... Zaradi tega je moral biti On, kot človeško bitje enak kot vsako drugo človeško bitje, ker Mu drugače ljudje ne bi bili sposobni slediti.... Vendar pa bo On, Božanski Odrešenik Jezus Kristus kot Pomagač vedno na strani ljudi (v smislu: »poleg njih oz. v njihovi bližini).... čeprav pa je človek Jezus uporabljal samo moč Ljubezni, katera pa Ga je v popolnosti in popolnoma prežela tako, da je na ta način »Ljubezen« uresničila delo, katero je za človeštvo predstavljalo odrešenje greha in smrti (2 Korinčani 5:18, 19). Jaz namreč vedno znova poizkušam vam ljudem razodeti to skrivnost, vendar pa boste vi sposobni dojeti njeno celotno globino samo takrat, ko se spremenite v Ljubezen.... Potem bo tudi v vas svetloba; potem vas bo Božanska svetloba Ljubezni ponovno prežela, kakor je bilo to na začetku, in vi boste zelo srečni.
AMEN
PrevajalciQuello che serviva a voi uomini nell’oscura notte, ve l’ho portato Io quando Sono disceso sulla Terra: una Luce, che doveva illuminarvi la via verso di Me, di ritorno nella Casa del vostro Padre. Ho inviato il Mio Figlio sulla Terra, un’Anima di Luce, che risplendeva chiaramente e che ha percorso la via come Uomo sulla Terra, che da Bambinello Gesù ha iniziato la via terrena, Che poi è finito sulla Croce, affinché voi uomini aveste potuto diventare beati. Un’Anima di Luce è discesa nell’oscuro regno del Mio avversario ed in quest’Anima di Luce Mi Sono incorporato Io Stesso, perché l’Uomo Gesù Mi ha attirato con tutta la potenza come l’Eterno Amore, perché Egli ha accolto Me Stesso nel Suo Cuore, che era colmo d’Amore per Me ed i Suoi prossimi. Nel Bambinello Gesù si celava un’Anima di Luce, che ha bensì dato la sua Luce, perché come Uomo Gesù doveva soggiornare fra gli uomini, il Quale però era anche pieno d’Amore e non rinunciava a questo Amore, ma lo ha accresciuto, in modo che era colmo della Forza d’Amore ed operava Miracoli ed ha insegnato in tutta la Sapienza sulla Terra. Egli era un Uomo, perché la Missione dell’Uomo Gesù era di insegnare ai Suoi prossimi la via che conduceva a Me, al Padre e di precedere loro questa via, di condurre Lui Stesso una vita nell’amore, che da sola riporta a Me gli uomini, Che Io Stesso Sono l’Amore. Ma questo si è svolto secondo la Legge, veniva vivificato un corpo umano con un Anima. Ma la Sua Anima era un’Anima di Luce. Ciononostante come Uomo era esposta alle stesse tentazioni, come ogni altro uomo. Ma dato che l’Anima di Gesù era colma d’Amore, questo Amore le dava anche la Forza di resistere alle tentazioni, aveva rinunciato alla Luce, cioè l’Uomo Gesù all’inizio del Suo cammino terreno era come ogni altro uomo senza sapere, ma l’Amore in Lui illuminava molto presto il suo Spirito, l’Amore in Lui risplendeva presto nella Luce più chiara, in modo che Gesù ha riconosciuto la grande miseria dell’umanità ed anche la sua causa, che era da ricercare nel peccato primordiale dell’umanità. Gesù aumentava sempre di più nella Sapienza e Forza, perché l’Amore lo colmava sempre di più, perché stava nel più stretto legame con Me e la Mia Luce d’Amore Lo poteva totalmente irradiare. Ed ora Egli irradiava di nuovo la Luce, Egli istruiva gli uomini nella Sapienza, operava Miracoli grazie al Suo Potere, che era motivato nel Suo grande Amore. L’Uomo Gesù Si è spiritualizzato durante il Suo cammino terreno, perché il Suo Amore ha portato a compimento la condizione che il Suo Corpo si sottoponesse volontariamente al desiderio dell’Anima, perché il Corpo e l’Anima tendevano sempre allo stesso: di aiutare gli uomini nella loro miseria, di essere attivi in modo salvifico spiritualmente e terrenamente. Egli guariva gli ammalati, perché voleva dimostrare agli uomini anche la Forza dell’Amore e manifestarla sensibilmente a loro dapprima in modo terreno, per poi anche conquistarli per Sé, che accettavano la Sua divina Dottrina dell’Amore e si sforzavano, di seguirLo sulla via dell’Amore. Ma gli uomini stavano ancora nel potere del Mio avversario, che non voleva lasciarli liberi e che li indeboliva in ogni modo nella loro volontà. E l’Uomo Gesù voleva spezzare questo potere dell’avversario, voleva vincerlo con la Mia Forza, perché l’Amore in Lui era ultrapotente, e con questo Amore costringeva Me sempre di più alla Manifestazione del Mio Amore, Egli Mi attirava come “l’Eterno Amore” a Sé, e così Io Ero in Lui ed in questa intimissima Comunione con Me l’Uomo Gesù ha compiuto l’Opera di Redenzione, cioè Egli ha sopportato le più grandi sofferenze e tormenti, perché l’Amore in Lui, Io Stess, Gli ha dato la Forza per quest’Opera di Redenzione. Quindi Egli ha condotto la lotta come Uomo contro il Mio avversario, e mediante la Sua morte sulla Croce ha conquistato la Vittoria su di lui e sulla morte. Quello che non era possibile prima per gli uomini, di separarsi dal suo potere, è diventato per loro possibile dopo l’Opera di Redenzione. Il Salvatore, il Quale Era disceso sulla Terra, ha portato agli uomini l’Aiuto in questa grande miseria, ma questo poteva avvenire soltanto tramite “l’Amore”, e questo Amore Ero Io Stesso. Che “l’Amore” scegliesse per Sé una Forma, era necessario per via degli uomini, perché ora dovevano riconoscere in Gesù Colui, nel Quale Si E’ manifestata la Pienezza divina, perché Io Stesso non potevo essere visibile agli uomini e perciò Mi dovevo servire di un Involucro. E che questo Involucro potesse offrirMelo soltanto un’Anima di Luce, era nuovamente spiegabile, perché non avrei potuto prendere dimora in un’anima impura. Inoltre l’Involucro umano doveva precedere agli uomini la via sulla Terra, che Io ho iniziato in Gesù. E perciò l’Uomo doveva essere appunto costituito nel modo Suo, come era fatto ogni altro uomo, altrimenti gli uomini non avrebbero potuto seguirLo. Ma gli uomini hanno sempre a fianco come Aiutante il divino Redentore Gesù Cristo, mentre l’Uomo Gesù ha approfittato soltanto della Forza dell’Amore, che però Lo colmava totalmente, in modo che quindi “l’Amore” ha compiuto l’Opera, che significava per gli uomini la Redenzione dal peccato e dalla morte. Io cerco sempre di nuovo di svelare a voi uomini questo Mistero, ma lo potete afferrare in tutta la sua profondità, quando voi stessi vi siete cambiati nell’amore. Allora si farà Luce anche in voi, allora la divina Luce d’Amore vi irradierà di nuovo, com’era in principio, e sarete beati.
Amen
Prevajalci