Primerjaj objavo s prevodom

Več prevodov Naključna objava:

BLAŽENOST VRNITVE.... (Luka 15:11-24)

Vi bi morali vedeti, da za Mene ne obstaja večje blaženosti od tega, da gledam vas, Moje žive stvaritve, kako se razvijate v otroke, ki prepoznajo njihovega Očeta in želijo biti združeni z Njim.... Ta blaženost je nezamisljiva za vas, ker vi niste bili sposobni oceniti Moje ogromne Ljubezni, ko sem vas ustvaril. In ta Ljubezen ne bo nikoli oslabela, vse dokler se ponovno ne združi z vami oz. dokler se na vašo lastno pobudo ponovno ne vrnete k Meni.... Ljubezen je Moja temeljna substanca; Ljubezen je moč, ki je ustvarila vse. Ljubezen je tista, ki zagotavlja vaše nadaljnje življenje, in neskončna Ljubezen vas želi osrečiti za vekomaj.... Vi ste nastali iz Ljubezni kot popolne stvaritve, ker je bilo vse, kar sem ustvaril, lahko edinole popolno. Vendar pa ste bili vi »ustvarjena« bitja, ki so bila lahko edinole popolna, ko sem jih ustvaril z Mojo roko. Vendar pa Jaz nisem bil zadovoljen s to stopnjo popolnosti; Jaz sem poleg sebe želel otroke, ki bi prostovoljno težili h končni popolnosti, vendar pa so se oni v tem primeru lahko ravno tako oblikovali v nepopolna bitja, če je bilo to tisto, kar so oni želeli. In brezštevilna bitja so se deformirala v to nepopolno stanje, ko so se namerno oddaljila od Mene in vse Božanske značilnosti preusmerila v nasprotno. To ni bila Moja volja, vendar pa sem Jaz to kljub temu dopustil, ker sem Jaz vedel, da je mogoče, da se bitja lahko ponovno spremenijo v popolnost (popolno stanje) in da se bo ta preporod tudi uresničil nekega dne, četudi po neskončno dolgem času.... Toda bitja, ki uspejo uresničiti to delo preporoda, postajajo to, kar Jaz Osebno nisem mogel uresničiti z mojo močjo: resnični (pravi) otroci njihovega Očeta, ki na ta način postajajo tako popolni, kot je popoln njihov Oče na nebu (Matej 5:48).... ki prostovoljno težijo nazaj k Meni in Me izjemno osrečujejo, ko jih lahko pritegnem k Svojemu srcu kot Moje resnične otroke, ko so oni postali in za celotno večnost ostajajo združeni z Menoj.... To je za Mene neko izjemno srečno stanje, da te Moje otroke gledam, kako korak za korakom hodijo k cilju združitve z Menoj.... In četudi je za to vrnitev k Meni potrebno neskončno veliko časa.... pa Jaz vem, da se bo to nekega dne uresničilo, da nobeno bitje ne bo ostalo oddaljeno od Mene.... Jaz vem, da se bo delo, ki se je začelo odpadništvom bitij, povsem zagotovo nadaljevalo, celo če svobodna bitja občasno povzročijo, da ono nazaduje.... celo če minejo večnosti, dokler se ta svobodna volja ne spremeni in ne hrepeni po Meni. Kljub temu pa Moja Ljubezen ne bo prenehala pomagati bitju, da se od spodaj dvigne navzgor.... Moja Ljubezen bo vedno znova prišla naproti stvaritvi in Moje hrepenenje po združitvi se bo nenehno povečevalo; in nekega dne se bo dejansko izpolnilo, kakor bo obenem tudi stvaritev nekega dne hrepenela po Meni in bo težila k združitvi. Vendar pa bo potem bitje srečno za vekomaj.... Zaradi tega za Mene ni pomembno, kdaj se bo zgodila ta združitev, ker je za Mene tisoč let kot en dan.... in Jaz vem, da je dejstvo, da se bo to nekega dne zgodilo, in Jaz samo želim skrajšati čas vrnitve k Meni zaradi Mojih živih stvaritev. Toda Jaz ga ne bom pospeševal, če je volja bitja Meni še naprej nasprotna. Namreč nekega dne, ko bodo Moji otroci (ob)čutili blaženost, ki je posledica naše združitve, oni ne bodo razumeli, zakaj so se Mi toliko časa zoperstavljali, ker se bo razplamtela tudi njihova Ljubezen do Mene in bitje se ne bo želelo nikoli več ponovno ločiti od Mene. Edino potem bodo bitja dojela, kaj je Ljubezen.... potem bodo oni vedeli, da nič, kar je nastalo iz Mene, ne more izginiti in da mora biti vse resnično najvišje popolno, da bi bilo za vekomaj združeno z Menoj, da bi lahko preneslo Mojo prisotnost, da bi ustvarjalo in oblikovalo kot Jaz, kakor sem to načrtoval od samega začetka.... In Stvarnik bo blaženo srečen z Njegovimi živimi stvaritvami.... Oče bo nezamisljivo blažen z Njegovim otrokom.

AMEN

Prevajalci
Prevod: Lorens Novosel

Seligkeit der Rückkehr....

Euch sei das eine gesagt, daß es für Mich keine größere Seligkeit gibt, als euch, Meine Geschöpfe, heranreifen zu sehen zu Kindern, die ihren Vater erkennen und mit Ihm vereinigt zu sein wünschen.... Diese Seligkeit ist unfaßlich für euch, denn ihr könnet es nicht ermessen, wie groß Meine Liebe war, als Ich euch erschaffen habe, und wie diese Liebe ewig nicht nachlässet, bis sie den endgültigen Zusammenschluß mit euch wiedergefunden hat, d.h., bis ihr selbst aus freiem Antrieb wieder zu Mir zurückgekehrt seid.... Liebe ist Meine Ursubstanz, Liebe ist die Kraft, die alles erstehen ließ, Liebe ist es, die euer aller Bestehen sichert, und endlose Liebe ist es, die euch beseligen will bis in alle Ewigkeit.... Aus der Liebe also seid ihr hervorgegangen als vollkommene Geschöpfe, da alles, was Ich schuf, nur vollkommen sein konnte. Und dennoch waret ihr "geschaffene" Wesen, die nicht anders als vollkommen sein konnten, als sie aus Meiner Hand hervorgingen. Aber dieser Vollkommenheitsgrad genügte Mir nicht. Ich wollte Kinder neben Mir haben, die im freien Willen jene Vollkommenheit anstrebten, aber dann auch genausogut sich zur Unvollkommenheit gestalten konnten, wenn dies ihr Wille war. Und zu dieser Unvollkommenheit haben sich zahllose Wesen verbildet, die sich willensmäßig von Mir entfernten und alle göttlichen Eigenschaften verkehrten ins Gegenteil. Es war dies nicht Mein Wille, jedoch Meine Zulassung, weil Ich es wußte, daß die Rückgestaltung zur Vollkommenheit von seiten dieser Wesen möglich war und daß diese Rückgestaltung auch einst vollzogen sein wird, wenn auch nach endlos langer Zeit.... Aber die Wesen, die dieses Rückgestaltungswerk zuwege bringen, sind das, was Ich Selbst mit Meiner Macht nicht schaffen konnte: rechte Kinder ihres Vaters, die also vollkommen wurden wie ihr Vater im Himmel vollkommen ist.... die im freien Willen zu Mir zurückstreben und Mich überaus beglücken, wenn Ich sie als Meine rechten Kinder ans Herz ziehen kann, wenn sie mit Mir verschmolzen sein und bleiben werden bis in alle Ewigkeit.... Es ist für Mich ein überaus beglückender Zustand, diese Meine Kinder Schritt für (Schritt = d. Hg.) zurücklegen zu sehen mit dem Ziel der Vereinigung mit Mir.... Und ob auch diese Rückkehr zu Mir ewige Zeiten erfordert.... Ich weiß es, daß sie einst vollendet sein wird, daß kein Wesen Mir fern bleiben wird.... Ich weiß, daß das Werk, das begonnen hat mit dem Akt des Abfalls der Wesen, ganz sicher seinen Fortgang nimmt, wenngleich der freie Wille das Wesen zeitweise zurückfallen läßt.... wenngleich oft Ewigkeiten vergehen, bis sich dieser freie Wille wandelt und zu Mir verlangt. Aber Meine Liebe läßt nicht nach, dem Wesen aus der Tiefe emporzuhelfen.... Meine Liebe kommt immer wieder dem Geschöpf entgegen, und Mein Sehnen nach Vereinigung nimmt ständig zu, und es findet auch einmal Erfüllung, wie auch das Geschöpf selbst sich einmal sehnen wird nach Mir und die Vereinigung erstrebt. Dann aber wird das Wesen ewig selig sein.... Und darum bedeutet es für Mich nicht viel, wann diese Vereinigung stattfinden wird, weil vor Mir tausend Jahre sind wie ein Tag.... aber daß sie einmal stattfinden wird, das weiß Ich, und nur um Meiner Geschöpfe selbst willen suche Ich, die Zeit der Rückkehr zu Mir abzukürzen, greife aber nicht vor, wenn der Wille des Wesens Mir noch entgegengerichtet ist. Doch wenn Meine Kinder einmal die Seligkeit empfinden werden, die unsere Vereinigung mit sich bringt, dann werden sie es nicht begreifen können, Mir solange Widerstand geleistet zu haben, denn auch ihre Liebe zu Mir wird erglühen in voller Stärke, und nimmermehr wird sich das Wesen von Mir lösen wollen. Und dann erst wird es den Wesen faßlich sein, was Liebe ist.... dann werden sie wissen, daß nichts verlorengehen kann, was aus Mir erstand, und daß auch alles in höchster Vollkommenheit stehen muß, um ständig mit Mir vereint zu sein, um Meine Nähe ertragen zu können, um mit Mir und neben Mir schaffen und gestalten zu können, wie es Mein Plan ist von Ewigkeit.... Und es wird selig sein der Schöpfer mit Seinem Geschöpf.... es wird unermeßlich selig sein der Vater mit Seinem Kind....

Amen

Prevajalci
This is an original publication by Bertha Dudde