Vsi angeli na nebu so slavili in se veselili, ko Sem se spustil na Zemljo, da bi (od)rešil človeštvo. Oni so vedeli, da bi bili njihovi padli bratje za vedno izgubljeni brez možnosti vrnitve, da se jih Jaz nisem usmilil, da nisem iskal in našel poti, katera jim je omogočila vrnitev k Meni.... In misel na dejstvo, da so bili njihovi bratje po neskončno dolgem času ponovno rešeni, ko so zaradi sovražnika trpeli v ujetništvu, jih je zelo osrečilo. Usmilil Sem se človeške rase, katera se je bila nesposobna osvoboditi izpod te sile in kateri je bila pomoč izjemno potrebna; katera je potrebovala Odrešenika, da popravi (nadoknadi) njihovo ogromno krivdo in Kateri bo uresničil delo pokore za človeško raso, ker ona sama od sebe tega ni bila sposobna narediti.... In Jaz Sem na Zemljo poslal Svojega Sina.... Jaz Osebno Sem se spustil na Zemljo, da bi (od)rešil človeštvo. To pa Sem moral uresničiti v človeški formi, v kateri Sem se Jaz Osebno nastanil, da bi uresničil to delo Odrešenja; kot »Bog« namreč nisem mogel trpeti, tako da Jaz ne bi mogel umakniti krivde, katera je ljudem preprečila pot do neba. Zaradi tega je na svet prišel otrok Jezus, v Katerem se je nastanila svetlobna duša, katera je pozneje za Mene pripravila človeško bivališče kot mesto, v katerem bom lahko prebival in bom lahko uresničil delo Odrešenja za človeško raso.
Vsi nebeški angeli so Me pozdravili, ko Sem vstopil v ovoj malega dečka Jezusa; ko Sem se ponižal do najnižje ponižnosti in z Mojim Božanskim Duhom popolnoma prežel dečka Jezusa, tako da se je v času Njegovega rojstva zgodilo veliko različnih čudežev. Vsi dogodki v naravi, kakor tudi sam otrok so napovedovali izredno poslanstvo, katerega naj bi ta otrok uresničil. In tudi ljudje okoli Njega so prepoznavali svetlobo, katera je izžarevala iz Njega. Oni so namreč vedeli, da je svetloba prišla od zgoraj, katera pa je blesteče sijala. In na kolenih so se Mi zahvaljevali, da Sem jim poslal Odrešenika, Kateri naj bi jih osvobodil največje težave.... Namreč oni, kateri so Mi bili privrženi v Ljubezni, so ravno tako občutili svoje duhovno trpljenje sredi krutega sveta, kateri je bil carstvo Mojega nasprotnika.... In sredi tega grešnega sveta Sem se Jaz utelesil; zoperstavil Sem se grehu ter krutosti in sredi tega sveta Sem se moral dokazati kot človeško bitje Jezus.... Moral Sem omejiti Svoje obilje svetlobe in Mojo dušo prilagoditi področju (sferi), v kateri je živela.... na določen način Sem moral odložiti »svetlobo«.... vendar pa »Ljubezni« v Meni nisem odložil.... Ona se je izjemno intenzivno vnela za brate, kateri so trpeli in kateri so tako nizko padli. In ta Ljubezen Mi je dala moč, katero Sem potreboval, da bi bil kot človeško bitje sposoben narediti delo Odrešenja.... Ljubezen Me je spodbujala, da Se spustim na Zemljo in Ljubezen Me je pripravila na to, da do popolnosti poduhovim Moje telo, da na ta način telo, duša in duh postanejo kot eno, da so se bili tako sposobni popolnoma zediniti z Božansko Ljubeznijo, katero Sem znotraj Sebe zakrival in Katera je izbrala Moje telo za bivališče, da bi namesto grešne človeške rase trpela in umrla kot človeško bitje; da bi umaknila njihovo krivdo in ponovno odprla vrata v kraljestvo svetlobe, katera so bila in tudi ostala zaprta za vsa bitja zaradi njihovega odpadništva od Mene.... vse do dneva Mojega križanja, Mojega velikega dela usmiljenja, katero pa je ponovno odprlo vrata in očistilo pot, katera vodi v Očetovo Hišo.... k Meni in k večnemu življenju.
AMEN
PrevajalciAlle Engel im Himmel jubelten und frohlockten, als Ich zur Erde niederstieg, um die Menschen zu erlösen. Sie wußten es, daß ihre gefallenen Brüder unrettbar verloren waren für ewig, wenn Ich Mich nicht ihrer erbarmt hätte, wenn Ich nicht einen Weg gesucht und gefunden hätte, auf dem sie wieder zu Mir zurückkehren konnten.... Und sie waren selig in dem Gedanken, ihre gefallenen Brüder wieder gerettet zu wissen nach endlos langer Qual der Fesselung durch feindliche Macht. Mich erbarmte die Menschheit, die nicht fähig war, sich selbst zu befreien aus jener Gewalt, die unbedingt Hilfe brauchte, einen Retter, der ihre große Schuld tilgte, der das Sühnewerk vollbrachte für die Menschheit, die dazu nicht fähig war.... Und Ich sandte Meinen Sohn zur Erde.... Ich stieg Selbst herab zur Erde, um die Menschen zu erlösen, und mußte dies tun in einer menschlichen Form, in der Ich Selbst Wohnung genommen habe, um als "Mensch" dieses Erlösungswerk zu vollbringen, weil Ich als "Gott" nicht leiden konnte, also auch nicht die Schuld hätte abtragen können, die den Menschen den Weg zur Seligkeit versperrte. Darum kam das Knäblein Jesus zur Welt, in Dem sich eine Seele des Lichtes barg, die Mir nun die menschliche Wohnung zu einer Stätte bereitete, in der Ich Aufenthalt nehmen konnte, um das Werk der Erlösung für die Menschheit zu vollbringen. Alle Engel im Himmel jubelten Mir zu, als Ich die Hülle des Knäbleins Jesus bezog, als Ich Mich zu tiefster Niedrigkeit herabließ und Mein göttlicher Geist den Jesusknaben voll erfüllte, so daß bei Seiner Geburt schon Wunder geschahen verschiedentlichster Art. Alles Geschehen in der Natur und an dem Kindlein selbst wies auf die außerordentliche Mission hin, die dieses Kindlein zu erfüllen hatte, und die um Ihn waren, erkannten auch das Licht, das aus Ihm leuchtete; sie wußten es, daß es ein Licht war, das von oben kam und hell erstrahlte. Und sie dankten Mir auf ihren Knien, daß Ich ihnen den Retter gesandt hatte, Der sie befreien sollte aus größter Not.... Denn die Mir in Liebe ergeben waren, empfanden auch ihre geistige Not inmitten der lieblosen Welt, die das Reich Meines Gegners war.... Und inmitten dieser sündigen Welt habe Ich Mich verkörpert, mit Sünde und Lieblosigkeit kam Ich zusammen, und Ich mußte Mich als Mensch Jesus bewähren inmitten dieser Welt.... Ich mußte Meine Lichtfülle eindämmen und Meine Seele anpassen der Sphäre, in der sie Aufenthalt genommen hatte.... Ich mußte gleichsam das "Licht" hingeben.... aber die "Liebe" in Mir gab Ich nicht hin.... Die überstark aufflammte für die leidenden Brüder, die gefallen waren zur Tiefe. Und diese Liebe war die Kraft in Mir, Die Ich benötigte, um das Erlösungswerk als Mensch vollbringen zu können.... Die Liebe ließ Mich zur Erde niedersteigen, und die Liebe trieb Mich an, Meinen Körper völlig zu vergeistigen, so daß Körper, Seele und Geist völlig eins wurden und sich so ganz der göttlichen Liebe anschließen konnten, Die Sich in Mir barg, Die Meinen Körper zum Aufenthalt gewählt hatte, um als Mensch zu leiden und zu sterben für die sündige Menschheit, um deren Schuld abzutragen und wieder das Tor zum Lichtreich zu öffnen, das durch den Abfall von Mir verschlossen war und blieb für alles gefallene Wesenhafte.... bis zum Tage Meines Kreuzestodes, des großen Erbarmungswerkes, das die Pforten wieder öffnete und den Weg freigab in das Vaterhaus.... zu Mir und zum ewigen Leben....
Amen
Prevajalci