Pot vrnitve poteka v skladu z Mojim večnim načrtom Odrešitve. Ena stopnja za drugo se mora prehoditi, nobene stopnje ni možno samovoljno izpustiti (preskočiti), vse sledi svoji smeri v skladu z Mojim večnim redom; vrnitev se dogaja na enak način, kot se je nekoč zgodil odpad od Mene, le, da je ta padec sledil v neskončno praznino, medtem, ko se vrnitev nadaljuje skozi vsa dela stvarjenja, in s tem je vzpon zajamčen, ker ga Moja modrost in Ljubezen smatrata za primernega (dobrega).
Kljub temu pa bo potrebno neskončno dolgo obdobje časa, preden bo to delo vrnitve končano, preden bo padlo bitje zopet smelo naseljevati Zemljo kot človek, da bi naredilo zadnji korak k popolnosti.... Ta časovna obdobja so tako neskončno dolga, da jih vi ljudje niste sposobni dojeti. Vendar pa je padec v brezno trajal še dlje časa, če bi to bilo potrebno izmeriti časovno.... Vendar tedaj še noben pojem za čas in prostor ni obstajal, kajti za duhovna bitja, ki so odpadla od Mene, je vse bilo neskončno.... ker zaradi njihove vse večje oddaljenosti od Mene so oni vedno bolj oslabeli, tako, da je pomanjkanje moči Ljubezni povzročilo občutek praznine in potrtosti, katerega oni prej nikoli niso poznali.
In v tem stanju se je vsakovrstno spoznanje začelo zmanjševati, razmišljanje duhovnih bitij je postalo zmedeno, bitja niso bila več sposobna sebi pojasniti to, kaj se je zgodilo, vse več teme je obkrožalo vsako bitje, vse dokler ni bilo več zavestno samega sebe in se je v svoji substanci strdilo.... dokler vsa energija življenja ni izginila iz njega.... Šele potem Sem Jaz za njih zopet poskrbel.... Šele potem Sem pustil, da nastane (materialno) stvarstvo iz teh bitij, katera se niso več zavedala samih sebe, katerih duhovna snov je otrdela in katere Sem Jaz zato preoblikoval v stvaritve najrazličnejših vrst....
Stvarstvo je torej bila moč, katero Sem nekoč izseval kot bitje, katero Sem preoblikoval le zavoljo enega namena: da Mi služi v skladu z Mojo voljo, ker je nekoč želelo vladati in kot posledica tega greha padlo v brezno.... Skozi služenje se mora ponovno vzpenjati, čeprav z omejeno voljo, vendar z gotovostjo zmanjšanja neskončno dolgega (pro)padanja navzdol (v brezno).... Skozi njeno služenje v stanju prisile je ono bilo usmerjeno, korak za korakom ponovno doseči najvišje sfere.... vse do stanja v katerem je prav tako moralo služiti, vendar s svojo svobodno voljo, ne, da bi bilo na to prisiljeno od Mene.... ker šele potem lahko naredi zadnje korake do popolnosti, ker bo šele potem pravilno uporabilo svojo svobodno voljo, če služi v Ljubezni po lastni vzpodbudi.
Pot katero nekoč padli duhovi morajo prehoditi, je neskončno dolga, vendar Sem jim Jaz vnaprej označil pot.... Čeprav je uspeh tekom zadnje faze kot človek ogrožen, vendar se končni izpit volje ne more zaobiti, on se mora opraviti v svobodni volji, in zatorej je možno, da človek lahko tudi odpove.... vendar pa Me to ne bo ustavilo, da izvedem Moj načrt Odrešitve, ki se nanaša na vrnitev vseh padlih duhovnih bitij. Nekega dne bom Jaz dosegel cilj in naredil bom vse kar je mogoče, tako, da človek kot takšen ne bo potoval poti preko Zemlje zaman, vendar ga Jaz ne morem prisiliti, ker vse kar dela, se mora zgoditi prostovoljno in, ker mora on prostovoljno služiti v Ljubezni, da bi njegova pot prinesla uspeh in, da bo on ob koncu svojega življenja na Zemlji osvobojen od vsake oblike. AMEN
PrevajalciO trabalho de retorno segue o seu curso de acordo com o Meu eterno plano de salvação. Uma fase após a outra tem de ser percorrida, nenhuma fase pode ser salva arbitrariamente, tudo procede de acordo com a Minha ordem eterna, o retorno ocorre exatamente como a queda de Mim ocorreu uma vez, exceto que essa queda ocorreu num vazio sem fim, enquanto que o retorno ocorre através de obras de criação de todos os tipos e, assim, a ascensão é garantida nela, porque a Minha sabedoria e o Meu amor consideraram isso como bom. Mas eles também são tempos eternos antes que este trabalho de retorno esteja terminado, antes que o ser caído possa animar novamente a Terra como um ser humano, a fim de dar o último passo em direção à perfeição.... São tempos intermináveis que vocês, humanos, não conseguem agarrar. Mas a queda para o abismo exigiu muito mais tempo, para que isto pudesse ser medido no tempo.... Mas ainda não havia um conceito de tempo e espaço, pois tudo era infinito para a substância espiritual que havia caído de Mim.... porque a distância sempre crescente de Mim fez com que ela se tornasse cada vez mais desolada, assim a falta de força do amor resultou em um sentimento de vazio e desolação que ela nunca tinha conhecido antes. E neste estado toda a realização também diminuiu, o pensamento ficou confuso, o ser não era mais capaz de explicar o que estava acontecendo, ficou cada vez mais sombrio em torno do ser até que não estava mais consciente de si mesmo e sua substância endureceu.... até toda a vitalidade ter desaparecido.... Só depois é que voltei a tratar disso.... Só então deixei surgir a criação a partir desta disposição que já não tinha consciência de si mesma, cuja substância espiritual assim se tinha endurecido e que, por isso, reformulei em criações dos mais diversos tipos.... Assim, a criação foi outrora emanada de Mim como um ser que só foi remodelado com um único propósito: que serviu de acordo com a Minha vontade, porque em tempos quis governar e através deste pecado caiu abismalmente.... Era para subir de novo através do serviço, de facto na vontade vinculada, mas com a certeza de reduzir o longo caminho interminável da queda para a profundidade.... Deve alcançar a altura passo a passo através do serviço no must state.... até chegar a um estado em que também deve servir, mas de sua livre vontade, sem ser forçado a fazê-lo por Mim.... porque só então poderá dar os últimos passos rumo à perfeição, porque só então usará corretamente a sua livre vontade quando servir com amor próprio. É um caminho infinitamente longo que o ser espiritual outrora caído tem de percorrer, mas o caminho é marcado por Mim.... O sucesso está realmente em perigo na última etapa como ser humano, mas o último teste de vontade não pode ser evitado, tem de ser feito de livre vontade e, portanto, o ser humano também pode falhar...., mas isso não Me desvia do Meu plano de Salvação, que se aplica ao retorno de todos os espíritos caídos. Um dia alcançarei a meta e farei todo o possível para que o ser humano como tal não tome o caminho terreno em vão, mas não posso forçá-lo, porque tudo o que ele faz tem de acontecer voluntariamente e porque tem de servir voluntariamente com amor para que o seu caminho seja bem sucedido e ele se liberte de toda a forma no final da sua vida na Terra...._>Amém
Prevajalci