Primerjaj objavo s prevodom

Več prevodov Naključna objava:

KRISTUSOVO ROJSTVO.... I.

Odrešenje je prišlo od zgoraj.... Koliko ust to izgovarja in kako pogosto srce ni ganjeno, v kolikor človeško bitje vsaj enkrat najresneje ne razmišlja o pomenu prihoda Jezusa Kristusa na Zemljo.

Rojen je bil otrok, čigar duša se je spustila iz kraljestva svetlobe, ker se je Bog želel utelesiti v tem otroku. Otrok Jezus je bil človeško bitje, rojen iz Marije device, katera Ga je spočela preko moči Duha.... Človeško bitje Jezus je začel Svoj zemeljski tok življenja kakor vsi ostali, pa vendarle stranski učinki Njegovega rojstva niso bili kakor pri navadni osebi, ampak so namigovali na to, da je nek izreden pokrov (telo) zakrival nenavadnega dečka.... da mora biti on pokrov za Večno Božanstvo, Katero Se je lahko učlovečilo samo v čistem in brezgrešnem človeškem bitju, kakršen je bil deček Jezus. On je moral izpeljati tako izredno pomembno poslanstvo, da so morale biti za to izredno pomembne tudi zahteve. Bog Osebno se namreč je želel nastaniti v otroku Jezusu in je za Sebe izbral brezgrešno formo, katera pa je obenem zakrivala tudi brezgrešno dušo, v kateri je Večno Božanstvo lahko prebivalo, da bi za celotno ljudsko raso uresničilo delo Odrešenja. To, da se je Bog Osebno spustil na Zemljo, je bilo delo ogromnega sočutja, ker je bila Zemlja prekrita z zelo globokim mrakom in tudi vsi njeni prebivalci so se zapletali v vse bolj globoko temo; niso več našli izhoda in klicali so Odrešenika, da jih osvobodi. Bog je slišal njihov klic in je na Zemljo poslal svojega Sina.... Bitje, Katero je ravno tako nastalo iz Njegove moči in Ljubezni, Katero pa je ostalo v Njegovem obilju svetlobe, ko so se Njegovi bratje pogreznili v temo. Jezusova duša je bila z neskončno Ljubeznijo privržena Bogu, vendar pa je ravno tako ljubila tudi svoje padle brate in jim je želela pomagati, da bi se vrnili v Očetovo Hišo, ker je vedela, da sta sreča in blaženost mogoča samo v Božji prisotnosti in da oddaljenost od Njega pomeni trpljenje, agonijo ter mrak.

Jezus je namreč vedel, da so Ga in pogoji in Njegova Ljubezen do revnih bitij motivirali, da Se(be) ponudi kot žrtev; da bi umaknil krivdo greha, katera je bila ogromna, katerega pa bitja, katera so postala grešna, ne bi bila nikoli sposobna sama popraviti (dati nadomestilo). Vendar pa se je čista in nedolžna duša želela žrtvovati za njihove grehe, da bi plačala za krivdo in zadovoljila Božjo pravičnost. Duša je bila Ljubezen.... ta Ljubezen pa je bila Bog (1 Janez 4:8, 16).... Bog oz. Ljubezen je prežela človeka Jezusa, tako da je On zaradi teh padli bratov želel narediti delo največjega trpljenja in agonije. In tako se je Bog Osebno v Jezusu spustil na Zemljo in vstopil v človeško formo, katera pa je ustrezala vsem predpogojem, da bi lahko zakrila Večno Božanstvo Osebno, brez da bi izginila.... Otrok Jezus je bil poln Ljubezni in vsa srca, katera so bila obsijana z Njegovimi žarki Ljubezni, so postala prežeta z Ljubeznijo; pela so in se zahvaljevala, ker so k jaslicam, kjer se je nahajal otrok, prišli samo tisti, katerih srca so bila čista in privržena Bogu, in kateri so glede na to čutili Ljubezen, katero je izžareval otrok, in kateri so prišli s prižgano gorečo Ljubeznijo do otroka Jezusa.

In četudi se dogodki, kateri so se dogajali v času Jezusovega rojstva, sedaj smatrajo samo za mit, pa vsakdo, kdor je izpolnjen z Božjim Duhom in kateri ima prebujen duh, ve, da je vse tisto, kar je bilo ohranjeno kot znanje o Jezusovem rojstvu, Resnica. Čudež za čudežem se je dogajal okoli samega otroka Jezusa v naravi, na Nebu in na Zemlji. In vsi angeli so s priklonjenimi glavami klečali pred Tistim, Kateri Se je utelesil v otroku Jezusu, kakor je tudi živali in ljudi zajelo najsvetejše strahospoštovanje ter molk v trenutku, ko se je dogajal največji čudež, Božje učlovečenje v Jezusu. In srce vsakogar, kdor ima prebujen duh, bo ravno tako prepričljivo izgovarjalo besede: »Odrešenje se je spustilo od zgoraj....«. Namreč svetloba Ljubezni Odrešenika Jezusa Kristusa sije tudi na njega; on pripada tistim, zaradi katerih je Odrešenik prišel na Zemljo, da bi jih (od)rešil. On pripada odrešenim, za katere je bilo na Križu uresničeno delo usmiljenja, ker je želel biti odrešen greha in smrti. In on Jezusovega rojstva ne bo častil samo z izpraznjenimi besedami; on bo s svojim srcem mislil o vsem, kar se je zgodilo v tej noči, ko se je svetloba sveta spustila dol na Zemljo, ko je otrok Jezus prišel na svet. In pridružil se bo petju himne hvaljenja: »Slava Bogu na višavah in na Zemlji mir ljudem, ki so dobre volje.« (Luka 2:14).

AMEN

Prevajalci
Prevod: Lorens Novosel

La Vigilia di Natale 1958 La Nascita di Gesù

La Salvezza è venuta dall’Alto. Quante labbra pronunciano questa, e quante volte il cuore non vi partecipa in quanto l’uomo non riflette nemmeno una volta seriamente, che cosa ha da significare la Discesa di Gesù Cristo sulla Terra. Un Bambinello Era nato, la cui Anima E’ discesa dal Regno di Luce, perché in questo Bambinello Dio Stesso Si voleva incorporare. Il Bambinello Gesù Era un Uomo, nato da Maria, la Vergine, che Lo aveva concepito dalla Forza dello Spirito. L’Uomo Gesù cominciava la Sua Via terrena come ogni altro uomo, ma i fenomeni che accompagnavano la Sua Nascita non erano quelli di un uomo normale, ma indicavano al fatto, che un Involucro straordinario celava anche un Fanciullino straordinario, che doveva essere l’Involucro dell’Eterna Divinità, che poteva manifestarSi solamente in un Uomo puro, senza peccato, come Lo Era il Fanciullino Gesù. Perché Costui aveva da adempiere una Missione di un Significato così grande, che per questa anche le premesse erano insolite. Dio Stesso voleva prendere Dimora in questo Bambinello Gesù, ed ha scelto per Sé una Forma, che Era immacolata e celava anche un’Anima immacolata, nella Quale ora l’Eterna Divinità poteva prendere Dimora, per compiere l’Opera di Redenzione per l’intera umanità. Che Dio Stesso E’ disceso sulla Terra, era un’Opera ultragrande di Misericordia, perché la Terra giaceva nella più profonda oscurità e pure così tutti gli abitanti della Terra, erano dominati e torturati dal principe dell’oscurità, e languivano sotto la pressione della non-libertà nel peccato e nel tormento. E Dio sapeva di questa miseria delle Sue creature, che una volta si erano liberamente separate da Lui e, ingarbugliati in una oscurità sempre più profonda, non trovavano più nessuna via d’uscita e gridavano per un Salvatore, affinché le liberasse. Dio ha sentito la loro chiamata ed ha mandato il Suo Figlio sulla Terra, un Essere pure proceduto dal Suo Potere ed Amore, il Quale E’ rimasto nella Sua pienezza di Luce, quando i Suoi fratelli stessi si precipitavano giù nell’oscurità. L’Anima di Gesù Era dedita a Dio nell’ultragrande Amore, ma amava anche i Suoi fratelli caduti e voleva aiutarli al ritorno nella Casa del Padre, perché sapeva che soltanto nella Presenza di Dio c’era la felicità e la beatitudine e lontano da Lui miseria, tormento ed oscurità. Gesù conosceva le due situazioni ed il Suo Amore per gli infelici Lo ha mosso di offrire Sé Stesso a Dio come Sacrificio, per espiare la colpa del peccato, che era incommensurabilmente grande e non avrebbe mai potuto essere espiato dallo spirituale diventato empio. Ma un’Anima pura, senza peccato, voleva sacrificarSi per i loro peccati, per estinguere la colpa e per dare Soddisfazione alla Giustizia di Dio; perché l’Anima Era Amore. L’Amore Era Dio. Dio o l’Amore colmava l’Uomo Gesù, in modo che potesse compiere un’Opera delle più grandi sofferenze e tormenti, per via di quei fratelli caduti. E così Dio Stesso discese sulla Terra in Gesù ed assunse una Forma umana che corrispondeva a tutte le premesse, per celare in Sé l’Eterna Divinità Stessa, senza dover scomparire. Il Bambinello Gesù Era colmo d’Amore, e tutto ciò che entrava nel Suo Raggio d’Amore, veniva colmato nel cuore dal canto d’amore, di lode e di ringraziamento, perché alla mangiatoia del Bambinello venivano soltanto degli uomini, il cui cuore era puro e dedito a Dio e che perciò percepivano anche l’Amore che irradiava il Bambinello, e s’infiammavano nell’ardente amore per il Bambino Gesù. Certo, i procedimenti intorno alla Nascita di Gesù vengono solo ancora considerati come leggenda, ma chi è colmo dello Spirito di Dio, il cui spirito è risvegliato, sa anche, che tutto è Verità ciò che si è ancora conservato come sapere fra gli uomini della Nascita di Gesù. Miracoli su Miracoli avvenivano intorno al Bambino Stesso, nella natura, nel Cielo e sulla Terra e tutti gli Angeli nel Cieli piegavano le ginocchia dinanzi a Colui, il Quale Si incorporava nel Bambinello Gesù, così come anche uomo ed animale erano afferrati dal più santo timore e silenzio, quando si svolgeva il Miracolo più grande, la Divenuta Uomo di Dio in Gesù. E chi ha lo spirito risvegliato, il suo cuore pronuncerà anche convinto le parole: “La Salvezza è venuta dall’Alto.... ” Perché anche su di lui irradia lo Splendore d’Amore del Salvatore Gesù Cristo, lui fa parte di coloro per la cui Salvezza il Salvatore E’ venuto sulla Terra, lui fa parte dei redenti, per i quali è stata compiuta l’Opera di Misericordia sulla Croce, perché voleva che anche lui venisse redento dal peccato e dalla morte. E costui non parlerà soltanto con le labbra della Nascita di Cristo, nel suo cuore seguirà in pensieri tutto ciò che si è svolto in quella notte, quando la Luce del mondo E’ discesa sulla Terra, quando il Bambinello Gesù ha visto la Luce del mondo. E s’intonerà nel canto di Lode: “Pace sulla Terra e benevolenza agli uomini che sono di buona volontà.

Amen

Prevajalci
Prevod: Ingrid Wunderlich