Tudi Moje zemeljsko življenje je bilo podvrženo istim skušnjavam in borbam, ki jih morate premagati vi.... Tudi Jaz sem se moral boriti, da sem vse snovi zemeljskega telesa spravil v pravi red. Tudi Jaz sem poznal hlepenje in sem se moral boriti proti njemu, kajti Mene so pestile iste slabosti, ki mučijo vas, in samo moč volje v Meni jih je obvladala. In zato sem svojemu telesu storil nasilje, nisem mu dovolil, da bi pridobilo moč nad Mojo dušo, ampak sem ga premagal in to Mi je uspelo zaradi ljubezni, ki je žarela v Meni, ko sem hodil sredi zasužnjenega človeštva.... Videl sem nesrečo okoli sebe, ki je ljudi prizadela tako na zemeljski kot tudi na duhovni ravni. In v Meni se je razplamtela vroča želja, da jim pomagam....
Zato nisem bil pozoren na telesno željo v Sebi, nisem ji ugodil, saj sem vedel, da bi bil le oslabljen v svoji volji pomagati, če bi bil pozoren na svoje telesne želje in jih izpolnil. Vendar je bil boj težak, saj so Me skušnjave oblegale z vseh strani, človeška narava v Meni pa je iskala izpolnitev.... Toda Moja duša se je obrnila k Bogu, močnejše ko so postajale skušnjave, bolj je iskala povezavo z Očetom, zato je tudi dobivala vedno več moči, ker ta povezava nikoli ni ostala brez učinka.
Moje življenje na Zemlji resnično ni bilo lahko, dokler se nisem popolnoma združil z Očetom-Duhom.... Kajti bil sem človek kot vi in sem moral najprej storiti to, kar je tudi vaša naloga: razviti ljubezen do največje popolnosti, da bi tako lahko v Sebi omogočili dostop do polnosti Boga.... večne ljubezni.... da bi Me lahko sprejeli v vsej polnosti in tako našli končno zedinjenje z Njim, kar je tudi vaš cilj na Zemlji. In čeprav je Moja duša prišla iz kraljestva svetlobe, jo je vseeno močno oblegalo njeno telo iz mesa, katerega snov je bila enaka vašemu telesu in je bilo torej prav tako sestavljeno iz duhovno nezrelih snovi, ki so bile še vedno pod nadzorom nasprotnika, ki jih je nenehno gnal v želje in strasti vseh vrst.
To, da jim kot človek nisem podlegel, je dosegla le ljubezen v Meni, ki je okrepila Mojo voljo, da sem se lahko uprl. Bivanje v temnem in grešnem okolju pa je tudi zunanjim hudobnim duhovom dalo priložnost, da so oblegali telo in ga navdajali z izmišljenimi podobami, katerih namen je bil zmesti čute in oslabiti Moj odpor. Vendar teh hudobnih duhov nisem smel potisniti stran.... Moral sem jih poizkušati pomiriti, prav tako pa sem moral postaviti v ospredje ljubezen do njih, saj sem se zavedal, da so tudi oni uboga bitja, ki jih ima nasprotnik pod svojim nadzorom, ki pa naj bi se ga nekega dne tudi osvobodili.
Zato proti tem hudobnim duhovom nisem uporabil sile, ampak Sem moral biti potrpežljiv in nežen, moral sem se jim upirati in jih umirjati s svojo pripravljenostjo ljubiti, dokler Me niso sami od sebe izpustili.... Bil sem človek, moral sem se boriti in trpeti kot človek, saj je bilo vse to del dejanja odrešenja, ki sem ga želel izvršiti za svoje padle brate.... Hkrati sem namreč želel ljudem pokazati, kako naj obvladujejo svoje slabosti in hlepenja, želel sem jim dati zgled življenja, ki naj bi jim pomagal pridobiti svobodo in doseči združitev z večnim Očetom.... Želel sem jim dokazati, da se je mogoče z močjo ljubezni upreti vsem skušnjavam, da je ljubezen prvi in zadnji pogoj, da bi uspešno živeli zemeljsko življenje, postali popolni in se združili z Bogom....
Ljubezen v Meni je Meni kot človeku dala spoznanje o vzroku nesrečnega stanja, tako kot lahko vi ljudje le z ljubeznijo pridete do pravilnega spoznanja. In ljubezen v Meni mi je dala tudi močno voljo, da izvršim delo odrešenja, zaradi katerega se je Moja duša utelesila na Zemlji.... Kot človek sem vedel, da bom to delo lahko opravil le z močjo Božje ljubezni, zato sem poklical 'Ljubezen', prosil sem jo, naj se mi podari, in tako sem se tudi sam pripravil, da sem v sebi sprejel Božjo moč ljubezni....
Poskušal sem se upreti vsem poželenjem, preprečil sem vstop vsem nečistim mislim, ki jih je nasprotnik (Satan) želel prebuditi v Meni, vedno znova sem ga soočal s svojo ljubeznijo, pred katero je moral bežati, in tako je kmalu samo ljubezen napolnila Moje srce. Z večno Ljubeznijo, ki se mi je podarila, sem se vedno bolj srčno povezoval in tako tudi sam postajal vedno močnejši, tako da sem se s trdno voljo približal končnemu cilju svojega zemeljskega bivanja.
Toda nasprotnik ni prenehal vedno znova oblegati Mojega telesa z vse hujšimi skušnjavami, saj mu je Moja namera postajala vse bolj očitna.... In moral sem se z njim boriti do svojega konca.... vedno znova se je v Meni pojavljala Moja človeška narava, tako da sem v svoji šibkosti prosil Očeta: "Če je mogoče, naj gre ta kelih mimo Mene...." (Mt 26,39). Toda vez z Očetom je bila močnejša in popolnoma sem se podredil njegovi volji....
Videl sem brezmejno bedo človeštva in ljubezen, ki je vsekozi postajala vse močnejša, je bila pripravljena na misijo reševanja človeštva.... Človek je trpel in umrl na križu, vendar je bil ta človek le lupina za Mene Samega, lahko sem se naselil v njem in Ljubezen je bila tista, ki je izvršila dejanje odrešenja, Ljubezen je bila tista, ki je odrešila človeštvo krivde za greh, in ta Ljubezen sem bil Jaz Sam....
Amen.
PrevajalciMinha vida terrena também foi exposta às mesmas tentações e lutas que você tem que superar.... Eu também tive que lutar para colocar todas as substâncias do corpo terreno na ordem certa. Eu também conhecia os desejos e tinha que lutar contra eles, porque eu estava aflito pelas mesmas fraquezas que o perturbam, e só a força de vontade em Mim se tornou mestre deles. E por isso fiz violência ao Meu corpo, não o deixei ganhar poder sobre a Minha alma, mas superei-o e pude fazê-lo em virtude do amor que ardia em Mim quando vivia no meio da humanidade escravizada.... Eu via as dificuldades à minha volta que oprimia as pessoas, tanto terrenas como espirituais. E o desejo ardente de ajudá-los surgiu em Me.... Por isso não prestei atenção ao desejo físico em Mim, não o cumpri, pois sabia que só estaria enfraquecido na Minha vontade de ajudar se tivesse prestado atenção aos Meus desejos físicos e os tivesse cumprido. Mas foi uma luta difícil, pois as tentações me pressionaram de todos os lados e o humano em Mim procurou a realização.... Mas a minha alma voltou-se para Deus, sempre procurou mais contato com o Pai, quanto mais intensas se tornaram as tentações, e por isso também recebeu cada vez mais força, porque esse vínculo nunca ficou sem efeito. Eu realmente não tinha uma vida fácil na Terra até a completa unificação com o Pai-Espírito ter tido lugar.... Pois eu era um ser humano como você, e antes disso eu tinha que fazer o mesmo, que é também a sua tarefa: levar o amor ao seu mais alto desenvolvimento para assim aceitar a Deus.... o Eterno Amor.... em toda a plenitude em Mim, para encontrar assim a união final com Ele, que é também a vossa meta na Terra. E, embora a Minha alma fosse do reino da luz, ela era, contudo, extremamente oprimida pela sua cobertura carnal, que era matéria como o vosso corpo e que, portanto, consistia de substâncias espiritualmente imaturas sobre as quais o adversário ainda tinha controle, as quais ele conduzia constantemente a anseios e paixões de toda espécie. Que eu não sucumbi a estes como ser humano só foi provocado pelo amor em Mim que fortaleceu a vontade em Mim de resistir. E a permanência no ambiente escuro e pecaminoso também deu aos espíritos de fora a oportunidade de assediar o corpo e invocar imagens tentadoras para ele, que se destinavam a confundir os sentidos e a enfraquecer-Me na Minha resistência. Mas não me foi permitido afastar estes espíritos.... Eu tinha que tentar apaziguá-los, eu também tinha que deixar o amor emergir para eles porque eu reconhecia que também eles eram seres dignos de misericórdia que o adversário tinha sob o seu controle e que um dia deveriam ser redimidos por ele. E por isso não me foi permitido usar a força contra esses espíritos malignos, mas tive que praticar paciência e gentileza, tive que resistir a eles e apaziguá-los através da Minha vontade de amor até que eles desistissem de Mim.... Eu era um ser humano e tive que lutar e sofrer como um ser humano porque tudo isso era parte do ato de Salvação que eu queria realizar pelos meus irmãos caídos.... Pois ao mesmo tempo eu também queria mostrar às pessoas como elas podem se tornar mestres de suas fraquezas e desejos, eu queria exemplificar a eles a vida que também os ajudará a se tornarem livres e se unirem ao Pai da eternidade.... Eu queria provar-lhes que é possível resistir a todas as tentações com a força do amor, que o amor é, portanto, a primeira e última condição para viver com sucesso a vida terrena, para se tornar perfeito e para se unir a Deus.... O amor dentro de Mim deu-me como ser humano a realização da causa do estado miserável, assim como vocês, humanos, só podem alcançar a realização certa através do amor. E o amor dentro de Mim também me deu a forte vontade de realizar o trabalho de Salvação para o qual a Minha alma se encarnou na terra.... Como ser humano eu sabia que só poderia realizar este trabalho com a força do amor de Deus, e por isso clamei "amor", implorei-lhe que se desse a Mim, e assim também me preparei para receber a força do amor de Deus em Mim.... Tentei resistir a todos os anseios, neguei a entrada a todos os pensamentos impuros que o adversário queria despertar em Mim, uma e outra vez me opus a ele com o Meu amor, ao qual ele teve que ceder, e assim logo só o amor encheu o Meu coração, uni-me cada vez mais intimamente com o Amor Eterno que se deu a Mim e depois também me deixou tornar-se poderoso, de modo que me aproximei do objetivo final da Minha existência terrena com uma vontade forte. No entanto, o adversário não parou de pressionar o Meu corpo de forma invulgar, tentando-Me cada vez mais, quanto mais óbvia a Minha intenção tornou-se para ele.... E eu tive de lutar contra ele até ao meu fim.... uma e outra vez o humano em Mim saiu, de modo que na Minha fraqueza rezei ao Pai: "Se é possível, que este cálice passe por Mim....". Mas a ligação com o Pai era mais forte e eu me rendi completamente à Sua Vontade.... Eu vi a miséria sem limites da humanidade, e o Amor cada vez mais poderoso estava pronto para o trabalho de salvação para esta humanidade.... Um ser humano sofreu e morreu morto na cruz, mas este ser humano era apenas a concha de Mim mesmo, eu pude morar Nele, e foi o Amor que realizou o ato de Salvação, foi o Amor que redimiu a culpa de pecado da humanidade, e este Amor foi Mim mesmo...._>Amém
Prevajalci