Vi ljudje sami določate smer volje, ker na vaše najbolj notranje razmišljanje in hotenje (želje) ni mogoče z nobene strani vplivati prisilno celo takrat, ko ste vaše razmišljanje in hotenje prisiljeni držati v skrivnosti. In ravno tako ste vi lahko navzven preko dobrih učenj podučeni o tem, kaj morate storiti, da bi pred Bogom pravilno živeli.... Lahko se spoznate z zapovedmi Ljubezni, katere vas morajo spodbujati na ta pravilen način življenja pred Bogom....
Vendar pa je zopet vaše najbolj notranje razmišljanje in hotenje odločujoče, celo če navzven izpolnjujete to učenje Ljubezni.... Cenjena je namreč ravno samo volja, katero morate vi ljudje pravilno usmerjati. In vi lahko navidezno delate dobra dela, da pa jim pri tem primanjkuje notranje Ljubezen-ske težnje, katera pa potem nimajo vrednosti pred Bogom.... Kakor je vam lahko ravno tako preprečeno Ljubezen-sko delovanje preko zunanjih okoliščin, vendar pa je vaše razmišljanje in hotenje usmerjeno na delovanje v Ljubezni.... Tedaj pa bo Bog zopet videl in cenil edino dobro voljo, katero ste v vsej svobodi pravilno usmerili.
Notranja spodbuda voljnosti (pripravljenosti) za pomoč dokazuje to pravilno voljo, katere torej primanjkuje vsem tistim, katere Božji nasprotnik še drži v okovih. Ker pa se v zemeljskem življenju gre za preobrazbo (spremembo) vaše volje, katera se je prvotno usmerila k nasprotniku (Satanu), ima ravno motiv vsakega postopka (delovanja) ljudi največji pomen za to, katero smer delovanja to dokazuje. Namreč dobro hotenje in razmišljanje znotraj že pomeni, da je izpit volje položen, volja se je obrnila stran od nasprotnika in se usmerila k Bogu....
Če je Bog priznan, to še vedno ni dokaz, da srce misli tako, kakor govorijo usta. Vendar pa Bogu-naklonjena volja ne more drugače od tega, da stremi k življenju v Božanskem redu tako, da bo človek ravno tako (ob)čutil notranjo spodbudo Ljubezni; in kar potem stori, bo utemeljeno na tej Ljubezen-ski spodbudi. Če pa je človeku preprečeno to, da svojo voljo izpelje v delo(vanje), potem bo poleg tega ta volja vedno ostala usmerjena k Bogu, in on bo zaradi te volje opravičen pred Bogom.
Torej preko dobrih učenj, preko oznanjanja Evangelija, je potrebno duhovno na najbolj ugoden način vplivati na človekovo voljo, da bi človek poznal Božjo voljo, s Čigar voljo bi se potem moral uskladiti.... Vendar pa je šele človekovo stališče odločilno, uporaba učenj in delovanje v skladu s temi učenji, katera pa vedno zahtevajo Ljubezen do Boga in do bližnjih; ta delovanja pa morajo biti vedno posledica notranje spodbude.... Tedaj je bila volja usmerjena v pravilni smeri, toda ne pod prisilo....
Tako da dela Ljubezni, ki so zahtevana preko pritiska ali obljube, morajo biti popolnoma brez vrednosti, ko (jim) primanjkuje notranje Ljubezen-ske volje; torej ni delo, ampak je volja usodna za izpit človekove volje na Zemlji. Odločilno je namreč to, kar se dogaja v notranjosti človeka, kar pa lahko presodi edino Bog, Kateri pozna vse misli, vsak (vz)gib človeškega srca.... Zaradi tega je Bogu naklonjena volja za človeka najzanesljivejše zagotovilo za to, da bo on obdan z Bogom, Kateri ga ne bo nikoli pustil Njegovemu nasprotniku.... Pa celo če je pogosto v nevarnosti, ker se mu nasprotnik ne želi odreči, ga Bog drži; in On se mu objavlja tako, da človek vse bolj čuti pripadnost do Boga in stremi k Njemu kot k najvišjemu cilju....
AMEN
PrevajalciVoi uomini determinate da voi stessi la direzione della volontà, perché il vostro più intimo pensare e volere non può essere influenzato per costrizione da nessuna parte, persino quando venite obbligati a tenere segreto il vostro pensare e volere. Pure così vi può essere indicato dall’esterno anche attraverso buoni insegnamenti ciò che dovete fare per vivere bene dinanzi a Dio, vi possono essere portati vicini i Comandamenti dell’amore che vi devono indurre a questo giusto cammino davanti a Dio. Anche ora è di nuovo determinante il vostro più intimo pensare e volere, benché anche se nell’esteriore viene adempiuto da voi questo insegnamento dell’amore. Perché viene valutata solamente appunto quella volontà, che voi uomini dovete orientare nella direzione giusta. E così potete svolgere delle opere apparentemente buone, ma alle quali manca la spinta interiore dell’amore, ed allora sono senza valore davanti a Dio. Potete tuttavia anche essere impediti nell’agire d’amore attraverso circostanze esteriori, e ciononostante il vostro pensare e volere può essere rivolto a questo agire nell’amore. Ed allora Dio guarderà e valuterà di nuovo soltanto questa buona volontà che in tutta la libertà avete orientata in modo giusto. La spinta interiore di voler aiutare dimostra questa giusta volontà, che però manca a tutti coloro che l’avversario di Dio tiene ancora incatenati.
Dato che nella vita terrena si tratta della trasformazione della vostra volontà che primordialmente si era rivolta all’avversario, è della massima importanza appunto il motivo di ogni azione degli uomini, che dimostra l’orientamento della volontà; perché un buon volere e pensare dall’interiore è già la prova di volontà superata, la volontà si è distolta dall’avversario e rivolta a Dio. Se Dio viene riconosciuto, questo non è ancora nessuna dimostrazione che il cuore pensi così come parla la bocca. La volontà rivolta a Dio non può fare altro che tendere anche ad una vita nell’Ordine divino, e così l’uomo sentirà anche la spinta interiore all’amore, e quello che fa, sarà motivato in questa spinta d’amore. E se l’uomo viene ostacolato di portare all’esecuzione la sua volontà, questa stessa rimarrà comunque sempre rivolta a Dio, e tramite questa volontà lui sarà giustificato davanti a Dio. Quindi deve sempre essere agito sulla volontà dell’uomo in modo favorevole tramite buoni insegnamenti, tramite l’annuncio del Vangelo, affinché l’uomo sappia della Volontà di Dio, alla Quale ora la sua volontà si deve adeguare.
Ora è dapprima determinante la predisposizione dell’uomo, il valutare gli insegnamenti e quindi il divenire attivo secondo questi insegnamenti, che richiedono sempre soltanto l’amore per Dio e per il prossimo. E queste azioni devono svolgersi dalla spinta interiore, allora la volontà è stata guidata nella giusta direzione, ma non nella costrizione. E così delle azioni d’amore, che vengono pretese da pressione o promesse, possono essere totalmente inutili, quando manca la volontà d’amore interiore, quindi non l’azione stessa, ma la volontà determina il superamento della prova di volontà dell’uomo sulla Terra. Quello che si svolge nell’interiore di un uomo è determinante e questo lo può giudicare solamente Dio Stesso, al Quale sono noti tutti i pensieri, tutti i moti del cuore umano. Perciò la volontà rivolta a Dio è anche la più sicura garanzia per l’uomo, che lui stesso venga afferrato da Dio, il Quale ora non lo consegnerà mai più al Suo avversario. E per quante volte si troverà in pericolo, perché l’avversario non vuole rinunciare a lui, Dio lo tiene saldo, ed Egli Si rivela anche a lui, in modo che l’uomo si dichiari sempre di più per Dio e tenda a Lui come la sua meta più sublime.
Amen
Prevajalci