Primerjaj objavo s prevodom

Več prevodov Naključna objava:

UČLOVEČENJE BOGA....

Največji problem predstavlja učlovečenje Boga v Jezusu Kristusu. Vendar pa ga človek, ki ima otroško vero, lahko brez racionalnih težav premaga. To se mu z lahkoto zdi enostavno predvsem zaradi tega, ker on veruje.... zanj je Jezus Kristus Bog, v kar pa on popolnoma upravičeno veruje, ker je to, kar se je preko Ljubezni zedinilo z Bogom, Božansko. Da je bilo to zedinjenje, katero je bilo s strani človeka Jezusa doseženo v zelo kratkem zemeljskem času, pravzaprav končni cilj človeka, ravno tako ostaja Resnica, katero pa niti najbolj bister razum niti najbolj verno srce ne moreta zanikati. Namreč, da bi se lahko dosegla stopnja popolnosti, katera bi dušo naredila Božansko, je neizogibno potrebno živeti življenje Ljubezni; v svobodni volji in iz lastne pobude, dejansko v stadiju človeka, pri čemer pa v nobenem primeru ne sme biti vršen vpliv na voljo v določenem stanju prisile. Neko že popolno bitje prihaja na Zemljo zgolj v namen poslanstva. To poslanstvo pa bo tudi izpolnilo; čeprav pa nikoli na temelju njegove že visoke stopnje zrelosti pred utelešenjem v človeka, ampak mora biti njegovo življenje enako kot pri drugem človeku: v svobodni volji borba proti slabostim in vsakovrstnim napakam. On si mora svobodno želeti stopnjo popolnosti, katera bi mu dala pečat Božanskega bitja. Zaradi tega si mora prizadevati in preko aktivnosti Ljubezni to tudi doseči; kar pa on lahko ravno tako zanemari, da bi lahko usmeril svojo voljo tudi navzdol, ker on svojo voljo lahko svobodno uporablja. Tako kot je dober, je lahko tudi zloben, da bi se mu vsaka njegova odločitev tudi nekoč vzela v poštev. Bog ne bo na nikakršen način vplival na neko tako dušo, kakor On obenem tudi ne bo dovolil, da bi bila prisiljena pripadati nasprotniku na način, da bi bila s strani njega prisiljena na odpadništvo od Boga oz. na delovanje proti Njegovi volji. Ta svoboda odločanja pa je morala biti ravno tako dovoljena tudi človeku Jezusu, da Njegovo delo odrešenja ne bi izgubilo na vrednosti, kakor je tudi Njegova Božanstvenost morala biti zasluga človeka, kateri se je boril za popolnost in Kateri naj bi bil uporaben kot primer za celotno človeštvo in naj bi spodbujal na oponašanje Njegovega načina življenja.... (27. november 1947). Jezus je ljudem služil kot primer življenja po Božji volji, zaradi česar mora biti tudi za človeka mogoče, da pride do enake popolnosti. On je bil Posrednik med Bogom in ljudmi, in glede na to naj bi bilo s pomočjo Jezusa Kristusa mogoče priti do Boga. Zato je moral biti Jezus tudi na človeški način ljudem blizu; On je moral na Zemlji prehoditi enako pot in biti v pristnem odnosu z Bogom in ljudmi; v odnosu, kateri je bil vzpostavljen iz najgloblje Ljubezni tako, da je On do ljudi čutil tako veliko Ljubezen, da jim je želel pomagati. Kakor je On obenem tudi do večnega Božanstva čutil Ljubezen, katero je Bog zahteval, da bi Mu dal neomejeno silo in polnost moči; da bi se On Sam zedinil z Njim, kar pa je vedno zahtevalo to, da je bil Jezus človek, Kateri je dosegel Svoj cilj.... rojen kot človek in se kot Bog v vsej slavi dvignil na nebo. On ni bil na nikakršen način bolje oskrbljen (v prednosti), da bi brez vsakršnega napora in povsem spontano dosegel uspeh svojega človeškega življenja. Bolje rečeno, on se je moral izjemno boriti proti napadom nečistih duhov, kateri pa so vedeli za Njegovo poslanstvo na Zemlji in kateri so si prizadevali, da bi ga preprečili. On se je srečeval z vsakovrstnimi skušnjavami, kar pa je zahtevalo Njegovo celotno moč volje, da bi se uprl in svoje telesne želje prilagodil željam Duha ter duše, ker je bilo Njegovo zunanje telo človek iz mesa in krvi. Njegova čutila so v izjemni lepoti čutila lepoto in čare zemeljskega sveta ter hrepenela po izpolnitvi, za kar pa je On prikrajšal telo iz Ljubezni do revnega človeštva, kateremu pa je On lahko prinesel pomoč samo tako, da je žrtvoval Samega Sebe na način, da je preko predanosti in odrekanja Njegova duša dosegla največjo stopnjo zrelosti, katera Ga je pripeljala do zedinjenja z Bogom. Zedinjenje z Njegovim Očetom večnosti Ga je predvsem usposobilo za Njegovo poslanstvo širjenja Božanskega učenja Ljubezni na Zemlji in oznanjanja ljudem Božanske volje, kar pa mu je po drugi strani tudi dalo moč, da prenese najtežjo žrtev, katero je kdajkoli nek človek na Zemlji ponudil Bogu in ljudem.... nedolžno vzeti na Sebe smrt na Križu, nezamisljivo duševno in telesno trpeti iz Ljubezni do človeštva, da bi njemu, katerega bi v veliki krivdi morala čakati strašna usoda v onostranstvu, prinesel pomoč in da bi ga ohranil pred večnim prekletstvom, pred propadanjem v najglobljo temo. Človek Jezus je postavil duhovno življenje pred to zemeljsko; Njegova volja je bila močnejša od Njegovih telesnih poželenj, in tako je On zmagal v boju proti Samemu Sebi in preko tega osvojil najbolj vzvišeno nagrado.... Ljubezen večnega Božanstva, katera Mu je predala Sama Sebe, katera Mu je pritekala brez omejitev in na Njega delovala kot moč. In On je postal močan ter moder. On je bil izpolnjen s svetlobo ter močjo. Božje Bitje Ga je popolnoma posedovalo; se pravi, da sta se telo in duša oblikovala v Ljubezen in na ta način postala Božanska, ker je prvobitna substanca večnega Božanstva Ljubezen, tako da mora biti glede na to Božansko Bitje, Kdor v Sebi nosi Ljubezen in Se tako združuje u Bogom, z večno Ljubeznijo.... Jezus je bil Bog in človek.... Bog je bil Njegovo Bitje, človek pa je bil Njegovo telo, katero je Božansko Bitje – Ljubezen zakrilo v sebe. Če se torej govori o Jezusu kot o Bogu, potem se misli na Njegovo Bitje, na duhovno oblikovanje Njegove duše, absorbiranje v čisto nesebično Ljubezen in preko tega na oblikovanje Njegove duše na Božjo podobo.... In ker si je Jezus priboril zmago nad Samim Seboj, je poduhovil Svoje telo in se popolnoma podredil volji duše.... Na ta način je bil Jezus prežet s svetlobo, opran s svetlobo. In On se je kot najčistejši Duh, z Njegovo voljo tudi viden učencem, po svoji smrti dvignil na nebo (Dela 1:9-11).... On je namreč premagal smrt; On je (od)rešil svet stanja šibkosti, v katerega je padel preko greha.... On je uresničil delo odrešenja kot človek, ker drugače to ne bi bila žrtvena smrt in to ne bi bilo odstranjevanje ogromne krivde greha, v kateri se je znašlo človeštvo.

AMEN

Prevajalci
Prevod: Lorens Novosel

Llegando a ser humano de Dios....

El problema más enorme es el de llegar a ser humano de Dios en Jesucristo. Y, sin embargo, un ser humano con fe infantil puede superarlo sin ninguna dificultad intelectual; puede parecerle sencillo, precisamente porque cree.... para él Jesucristo es Dios, y lo cree con plena justificación, porque lo divino es lo que se ha unificado con Dios por el amor. Sin embargo, que esta unión es el fin último del ser humano, alcanzado por el hombre Jesús en muy poco tiempo, sigue siendo, sin embargo, también una verdad que ni la mente más aguda ni el corazón más creyente pueden negar, porque para alcanzar el grado de perfección que hace divina a un alma, se tiene que llevar una vida de amor en libre albedrío, por propia voluntad, y esto en la etapa humana y la voluntad no debe ser influenciada de ninguna manera en un cierto estado de compulsión.

Un ser ya completamente perfecto sólo entra en la Tierra con el propósito de una misión. También cumplirá esta misión, pero nunca por la razón de su ya elevado grado de madurez antes de la encarnación como ser humano, sino que su vida tiene que ser, como la de otro ser humano, una lucha librada en libertad de voluntad contra sus debilidades y errores de todo tipo. Tiene que desear, esforzarse y alcanzar libremente el grado de perfección que lo convierte en un ser divino a través de obras de amor, de las que también puede abstenerse, como también puede dirigir su voluntad hacia abajo, porque puede usar su voluntad libremente. Él también puede ser malo al mismo tiempo que bueno, así como cada decisión que tome algún día le será atribuida.

Dios no influye de ninguna manera en esa alma, pero tampoco permite que caiga en manos del adversario involuntariamente, es decir, que sea obligada por éste a apostatar de Dios o actuar en contra de Su voluntad. Esta libertad de elección tenía que ser concedida también al hombre Jesús, para que Su obra de Redención no perdiera valor, como Su Divinidad debía ser mérito de un hombre luchando por la perfección, Que debía servir de ejemplo a toda la humanidad y estimularla a imitar Su forma de vida.

(27.11.1947) Jesús mostró a la gente vivir según la voluntad divina, por lo tanto también tiene que ser posible para un ser humano alcanzar la misma perfección. Él era mediador ente Dios y los seres humanos, por lo tanto tiene que ser posible llegar a Dios con la ayuda de Jesucristo; Por eso Jesús también tenía que estar humanamente cerca de la gente, tenía que haber recorrido el mismo camino en la Tierra y haber mantenido una relación cercana tanto con Dios como con los humanos, una relación que nació del amor más profundo, de modo que sintió un amor tan grande por los humanos que quería ayudarlos; cómo sintió también ese amor también por la Deidad Eterna, que Dios exige para darle poder y fuerza ilimitados, que Él Mismo Se unió con Él, lo que, sin embargo, siempre presupone que Jesús era un ser humano, Que logró Su objetivo.... nació como ser humano y ascendió al Cielo como Dios en toda gloria.

No tuvo ningún privilegio por haber alcanzado el éxito de Su existencia humana sin ningún esfuerzo como algo natural; más bien tuvo que luchar excepcionalmente contra las tentaciones de espíritus impuros que conocían Su misión en la Tierra y trataban de impedirla. Las tentaciones Le llegaban por todos lados, y necesitaba de toda Su voluntad para mantenerse firme y ajustar sus deseos físicos a los deseos de Su espíritu y de Su alma, pues Su cuerpo exterior era de un ser humano de carne y sangre, Sus sentidos sentían la belleza y el encanto del mundo terrenal en un grado inusual, y anhelaban su realización y, sin embargo, Él se lo negaba a Su cuerpo por amor a la humanidad sufriente, a la que sólo podía ayudar sacrificándose, a través de la renuncia y abstinencia y así alcanzando un grado superior de madurez de Su alma, la que Lo llevó a la unificación con Dios.

La unificación con Su Padre desde la Eternidad Le capacitó por primera vez llevar a cabo Su misión de difundir la Enseñanza divina del amor en la Tierra y dar a conocer la Voluntad divina a la humanidad, así como también Le dio la fuerza para hacer el sacrificio más difícil que jamás ha dado un ser en la Tierra a Dios y a la humanidad.... soportar la muerte en la cruz sin culpa y sufrir inimaginablemente mental y físicamente, por amor a la humanidad, para llevar ayuda a aquellos, a quienes, a causa de su gran pecado, tenían que esperar un destino terrible en el más allá, y para protegerlos de la condenación eterna, de hundirse en las tinieblas más profundas.

El hombre Jesús puso la vida espiritual antes de la vida terrenal, Su voluntad fue más fuerte que sus deseos físicos, y así venció en la batalla contra Sí Mismo y a través de eso ganó el premio más alto.... el amor de la Deidad Eterna, Que Se entregó a Él, Que fluyo hacia Él sin restricciones y obró sobre Él como una fuerza. Y llegó a ser poderoso y sabio, Se llenó de luz y poder, la Esencia de Dios tomó completa posesión de Él. Es decir, cuerpo y alma se formaron al amor y así llegaron a ser divinos, porque la sustancia original de la Deidad Eterna es el amor y, en consecuencia, tiene que ser un Ser divino, que lleva el amor en sí mismo y, por lo tanto se une con Dios, el Amor Eterno....

Jesús era Dios y hombre.... Dios era Su Esencia, el hombre era Su cuerpo, que contenía dentro de Sí la Esencia divina, el amor. Cuando se habla de Jesús como Dios, se refiere a Su Esencia, la formación espiritual de Su alma, la absorción en el amor puro y desinteresado y, por tanto, la formación de Su alma a imagen de Dios.... Y puesto que Jesús había obtenido la victoria sobre Sí Mismo, Su cuerpo se espiritualizó y se sometió completamente a la voluntad del alma.... Y así Jesús estaba irradiaba de luz, rodeado de luz, y como el Espíritu más puro, pero también visible para los discípulos, ascendió al Cielo después de Su muerte.... Porque había vencido a la muerte, había redimido al mundo del estado de debilidad en el que había caído por el pecado.... Había cumplido la obra de la Redención como ser humano, porque de lo contrario no habría sido una muerte sacrificial y no habría borrado la enorme culpa del pecado en la que había caído la humanidad....

amén

Prevajalci
Prevod: Hans-Dieter Heise